Panelna tehnološka razprava na temo kibernetske varnosti bo na sporedu v sredo, 22. maja, v družbi priznanih strokovnjakov za varnost. Na razpravi bodo svoje znanje in pogled na problematiko kibernetske varnosti delili Gorazd Božič (SI-CERT), Milan Gabor (Viris d.o.o.), Miha Pihler (Mikeji d.o.o.), panel pa bo povezoval Luka Manojlović (MA-NO d.o.o.). O STROKOVNJAKIH Panelno razpravo bo otvoril Gorazd Božič, vodja nacionalnega centra za odzivanje na omrežne incidente, SI-CERT. Božič že več kot 20 let deluje na področju kibernetske varnosti, vzpostavljanja in grajenja odzivnih kapacitet, leta 2017 je prejel nagrado za varnostnega inženirja leta. Na razpravi bo o kibernetski varnosti govoril iz širšega spektra problematike, skozi prizmo institucije, ki jo vodi, kot tudi o stališču države na kibernetske varnostne grožnje. Milan Gabor, certificirani etični heker, ki z veseljem analizira, kreka in heka razne informacijske sisteme, je lastnik in direktor podjetja Viris, s katerim drugim podjetjem pomaga izboljšati računalniško varnost in jim svetuje, kako naj se zavarujejo pred hekerskimi napadi. Gabor bo o problematiki govoril predvsem iz vidika delovanja v praksi in iz videnega na terenu – in kako se pred hekerskimi napadi pravzaprav zavarovati (če je to sploh mogoče). Prvi slovenski strokovnjak MVP za področje varnosti v Microsoftovih okoljih, Miha Pihler, je ta laskavi naziv prejel že leta 2004. Pihler ima dolgoletne izkušnje na področju varnosti v Microsoftovih okoljih in priznane številne najprestižnejše statuse, hkrati pa je tudi zelo cenjen in priznan predavatelj z dolgoletnimi izkušnjami – udeleženci NT konference so ga že večkrat ocenili kot enega najboljših predavateljev celotne konference. V panelni diskusiji bo predstavil, s kakšnimi problematikami se srečujejo podjetja na podlagi vidnega na terenu in kakšne so možne rešitve. GLAVNI POUDARKI PANELA Na panelni razpravi bomo govorili o varnostnih praksah in priporočilih, ki se zelo hitro in korenito spreminjajo. Leta 2019 so le-te zelo drugačne in spremenjene v primerjavi s tistim, izpred šestnajstih let. Če še leta 2003 nismo niti pomislili na varnostne ukrepe, so le-ti danes samoumevni. Če vse skupaj predstavimo na zelo plastičnem primeru – si kdo danes še upa priznati nezaščiten RDP dostop do interneta? Tudi mala podjetja si ne morejo več zatiskati oči, saj so na udaru v enaki meri kot velika – kot primer lahko navedemo precej pogoste napade z izsiljevalski virusi (oz. Cry