Že preden je Čeh Karel Čapek leta 1920 v svoji igri Rossumovi univerzalni roboti kot prvi v zgodovini uporabil izraz robot, smo ljudje gojili zelo črnoglede poglede na naše prihodnje sobivanje s stroji, roboti in vedno bolj naprednimi algoritmi. V jedru te po mojem mnenju neupravičene črnogledosti se skriva strah, da bosta naše bivanje in delovanje v prihodnosti postala nepotrebna. Da ju bodo nadomestile umetna inteligenca in neskončne mreže povezanih naprav. Kot vsi strahovi je tudi ta predvsem votel in izvira iz predsodkov in nerazumevanja osnovne dinamike digitalne transformacije, v kateri je magični faktor X, človeški faktor, ključnega pomena.

Digitizacija, digitalizacija in digitalna transformacija

Preden podam nekaj znanih primerov iz sveta posla in tehnologije, bi želel zgolj na kratko pojasniti, o čem točno govorim, ko govorim o digitalni transformaciji, saj pogosto opažam, da na tem področju vlada precejšnja zmeda. Ne bom govoril o digitizaciji, torej procesu pretvorbe analognih informacij v digitalno obliko. Prav tako se ne bom veliko ukvarjal s samo digitalizacijo, torej z različnimi načini, na katere se naši poslovni procesi in tudi zasebno življenje oblikujejo v nove vzorce, ki jih definirajo digitalne tehnologije. Digitalna transformacija je nekaj precej bolj temeljnega in v osnovi bistveno bolj človeška.

Vsaka organizacija lahko izvede različno število digitalizacijskih projektov, npr. avtomatizira del proizvodnje, izobrazi svoje zaposlene in jih usposobi za delo z novimi tehnologijami ali s pomočjo umetne inteligence (UI) izboljša podporo strankam. Digitalna transformacija pa je nekaj povsem drugega in se nanaša na bistveno širšo organizacijsko spremembo, ki je usmerjena h končni stranki in vključuje organizacijske in kulturne spremembe ob vključevanju novih tehnologij. Obljubil sem vam primer.

Še pomnite, zakaj je Kodak bankrotiral?

Mlajši bralci bodo ob omembi blagovne znamke Kodak verjetno še vedeli, da je to podjetje, ki izdeluje in trži fotografske izdelke. Skoraj zagotovo pa se ne bodo zavedali, kako velik, uspešno in vplivno je bilo nekoč podjetje Eastman Kodak. Praktično celotno dvajseto stoletje, stoletje filma, je ohranjalo dominantno pozicijo na trgu foto filmov, ob tem pa razvijalo še množico drugih produktov in storitev, primarno namenjenih tisku in grafičnemu oblikovanju. Kodak je najbolj zaslužen, da je fotografija našla pot v praktično vsak dom, in za idejo, da je bistvo fotografije v tem, da ujame pomembne trenutke v našem življenju in ne v fotografski perfekciji – t. i. Kodak moment (če smo iskreni, je ta ideja danes bolj živa kot kdajkoli prej).

Manj znano pa je dejstvo, da je prav Steven Sasson, ki se je Kodaku pridružil leta 1973 in prevzel nalogo, da ugotovi praktično uporabo naprave CCD (charged coupled device), kmalu zatem izumil prvi digitalni fotoaparat. Že v letu 1975 je vodilnim možem v Kodaku predstavil ta revolucionarni izum, v katerem pa podjetje ni prepoznalo potenciala in so ga zavrnili z obrazložitvijo, da si ne morejo predstavljati, da bi si kdo želel ogledovati svoje slike na televizorju. Leta 1986 je bil tako Nikon (še danes eden od vodilnih na tem področju) prvi, ki je dal na tržišče prvi digitalni zrcalno-refleksni fotoaparat (DSLR), leta 2000 pa je Sharp to tehnologijo prvi vgradil v telefon. Istega leta je svetovna prodaja foto filma dosegla vrhunec, promet Kodaka je znašal 14 milijard ameriških dolarjev, a že manj kot desetletje kasneje se je trg fotografskih filmov skrčil na vsega deset odstotkov glede na najboljše čase. Leta 2011 je Kodak bankrotiral. 

Človeški faktor kot ključni element v razvoju podjetja

Ljudje smo nagnjeni k poenostavljenim razlagam, zato si bomo pač preprosto rekli, da je logično, da tehnološko zastarelo podjetje pač propade. Lahko bi rekli, da so pri Kodaku uspeli z digitalizacijo in celo inovacijami. Spodletelo pa jim je pri digitalni transformaciji – celostni preobrazbi organizacije in njene vizije za nove, digitalne čase. 

Ves čas trdim, da je ključni element digitalne transformacije prav človeški dejavnik. Pri tem imam v mislih našo sposobnost imaginacije, empatije in vizionarstva, ki lahko tehnologijo in človeške potenciale zveže v neko povsem novo zgodbo. Naj vam dam še en primer.

Kako je Microsoftu uspelo prehiteti tekmece?

Na začetku tega desetletja je tehnološki velikan Microsoft prvič v zgodovini v četrtletnem poročilu objavil izgubo, podjetje pa sta še dodatno pestila zaostanek na področju mobilnih tehnologij in izgubljanje podobe vodilnega inovatorja. A šest let kasneje Microsoft ni bankrotiral, temveč se je uspel transformirati in ima trenutno največjo tržno kapitalizacijo od vseh podjetij na svetu. Kaj se je spremenilo?

Lastniki so se odločili, da je čas za spremembo vodstva in novi direktor Satya Nadella je v nekaj letih uspel podjetju povrniti stari sijaj in zaupanje zaposlenih, strank in delničarjev. Kot nekdanji direktor oddelka za strežnike in orodja je dobro razumel, da je prihodnost v oblačnih storitvah in mobilnosti. V osrčje Microsofta je postavil oblačno platformo Azure, a ključ do uspeha je bil tudi in predvsem to, da je svojo vizijo prenesel na zaposlene in s tem uspel bistveno spremeniti kulturo podjetja.

Ena ključnih sprememb je bila tudi sprememba mentalitete zaposlenih po principu rastoče organizacije (ang. growth mindset, po knjigi avtorice Carol Dweck), ki spreminja osnovno premiso »vsi v organizaciji vemo vse« v »vsi v organizaciji se lahko vse naučimo«, v kombinaciji s spodbujanjem zaposlenih k samoiniciativnosti, prevzemanju odgovornosti in drznosti (po načelu »fail fast – learn – grow«). Vzporedno s tem je uspel še zelo uspešno komunicirati z javnostmi. Rezultat je jasen: vrednost delnice Microsofta se je v zadnjih osmih letih početverila.

Za uspešnimi zgodbami vedno stojijo ljudje

Podobnih primerov uspešnih zgodb digitalne transformacije bi našli še veliko (Disney, Porsche, Pfizer), vedno pa bi ugotovili, da se za to preobrazbo skriva ekipa ljudi z vizijo in voljo, da to vizijo uresniči. In prav to je tisti magični dejavnik, ki ga po mojem mnenju verjetno nikdar ne bo uspela nadomestiti umetna inteligenca – človeški faktor.

Drznite si torej stopiti na pot digitalne transformacije – ne čakajte, da to za vas izpelje umetna inteligenca (vsekakor pa izkoristite možnosti, ki jih ponuja) – kajti drzne spremlja sreča!

Aleš Pestotnik, MBA, Enterprise Services Director, Adriatic Region