V ZDA že 90 % velikih podjetij redno sodeluje z enim od mnogih ponudnikov storitev v oblaku. Njihove rešitve uporabljajo za hrambo svojih podatkovnih baz, za razvoj po meri prilagojene programske opreme kot najete storitve (SAAS – Software as a Service), nekateri pa na osnovi rešitev v oblaku postavijo kar večji del IT-infrastrukture celotnega podjetja.   

In kakšna je prihodnost računalništva v oblaku? V nekaj letih o njem ne bo ne duha ne sluha, meni David Linthicum s portala InfoWorld – računalništvo v oblaku bo popolnoma izginilo. Seveda se šali. Namiguje namreč, da bi morali čimprej opustiti uporabo izraza računalništvo v oblaku in namesto tega preprosto reči računalništvo. Že v nekaj letih namreč med njima ne bo praktično nobene razlike. 

Računalništvo v oblaku – kdo, kako, kje?

Cloud computing ima precej prednosti, ki ne koristijo zgolj mladim start-up projektom z izjemno omejenimi sredstvi. Dejansko lahko prav vsako podjetje s pomočjo oblaka optimizira svoje poslovanje in prihrani pri uporabi storitev, ki so sicer nujne za delovanje podjetja, vendar niso del njegovih »core« kompetenc.

Glavni pomisleki pri organizacijah, ki se odločajo za prehod na oblačno poslovanje, običajno predstavljajo varnostna vprašanja ter nezaupanje do ponudnikov storitev. 

»Kako lahko verjamemo, da so naši podatki, od katerih je odvisno naše celotno poslovanje, vsaj tako varni kot na lastnih strežnikih? Kako lahko zaupamo, da nepooblaščeno ne bo do njih dostopal nihče, še najmanj pa konkurenca? Kaj se zgodi v primeru, da želimo prekiniti sodelovanje ali če ponudnik enostavno propade? Kako je s kompatibilnostjo z našo preostalo opremo?« 

Večina podjetij se zato vsaj na začetku odloča za kombinacijo tako imenovanega zasebnega oblaka (private cloud), pri katerem so podatki shranjeni na lastnih strežnikih, in javnih storitev (public cloud), kar dejansko običajno razumemo pod pojmom cloud computing – najem storitev pri enem od zunanjih ponudnikov.   

Po podatkih, ki jih je razkril RightScale, kar 95 % podjetjij v ZDA že uporablja storitve v oblaku. Kar 71 % od njih uporablja kombinacijo lastnih zmogljivosti in najetih storitev, že v bližnji prihodnosti pa lahko pričakujemo, da bo tistih 6 %, ki še vztrajajo zgolj pri lastni IT-arhitekturi, praktično izginilo – izjema so podjetja, pri katerih gre za varnostna vprašanja kritičnega pomena v širšem okolju.   

 

Računalništvo v oblaku – zakaj?

Kaj torej dela računalništvo v oblaku tako privlačno? Razlogov je veliko:

• Ni nepotrebnih investicij v strojno opremo – vse strežniške zmogljivosti zagotovi ponudnik.
• Ni začetnih stroškov razvoja in vzpostavitve – programi in dostop so na voljo ob prijavi.
• Plačuje se dejansko po potrebi – potrebujete dostop do programa zgolj za en sam projekt? Zakaj bi plačevali polno licenčnino, če zadošča samo enomesečna?
• Možnosti nadgradnje in razširitev – zakup dodatnega prostora ali dodajanje novih uporabnikov je običajno mogoče v nekaj minutah.
• Samodejno posodabljanje – brez sprehajanja od enega do drugega službenega računalnika.
• Dostop z vseh naprav – tablice, telefoni, prenosniki. Prav kmalu nihče več ne bo sprejel vašega izgovora, da mu ne morete poslati pomembne datoteke, ker pri sebi nimate računalnika, ampak zgolj telefon.
• Dostop od povsod – tudi izgovor, da trenutno niste v pisarni, kmalu ne bo več dovolj.

Prihodnost oblaka – kaj lahko pričakujemo v naslednjih letih?

Veliki igralci se selijo v oblak
Že dolgo ne velja več, da je oblak primeren zgolj za start-up podjetja. Velikani iz vseh panog, tudi tistih najbolj konzervativnih, se pričenjajo zavedati, da oblak pomeni zniževanje stroškov in s tem povečevanje konkurenčnosti, ter masovno selijo svoje poslovanje v oblake.

Padanje cen
Cene shranjevanja podatkov bodo še naprej padale. Če vemo, da so glavni ponudniki cloud storitev največja tehnološka podjetja na svetu (na primer Microsoft s svojim programom Azure), ki so znana po učinkovitosti in izjemno agresivni cenovni politiki, smo lahko prepričani, da bo zaradi ostre konkurence cenovni dostop do ogromne količine strežniškega prostora v nekaj letih padel na goli minimum.

Bitka za podatke
Mejni stroški hrambe podatkov se bližajo ničli. Cene bodo padale, zato se lahko upravičeno vprašamo, kje se dejansko skrivajo dolgoročne koristi ponudnikov oblačnih storitev. Odgovor je seveda – v podatkih, veliko podatkih, big data. Kot je v svoji napovedi trendov cloud computinga na začetku letošnjega leta poudaril Tableau, so podatki za podjetja to, kar so za države naftne rezerve. Vsak ponudnik, ki se želi vzpostaviti kot nepogrešljiv partner za podjetja, ki pri njem hranijo podatke, mora zato ponuditi razlog več kot konkurenca. Najboljši način je, da s pomočjo podatkov spoznava potrebe svojih strank in jim prilagaja svojo ponudbo.

Napredna analitika
Glede na to, da je glavni razlog za premik poslovanja v oblak nižanje stroškov, je logično, da bodo morali ponudniki storitev zagotoviti napredna orodja, ki bodo pomagala spremljati cenovno učinkovitost tako hrambe podatkov kot drugih segmentov, aplikacij in celotnih platform.

Hibridne rešitve bodo lažje dostopne
Pogosto se lahko zgodi, da tudi podjetje, ki si želi v celoti izpeljati prehod v računalništvo v oblaku pri zunanjem ponudniku, tega ne bo zmoglo, saj je včasih vezano na rešitve, ki bi prehod naredile predrag, pojavljajo se vprašanja glede kompatibilnosti in izobraževanja kadra pri uporabi novih programskih rešitev ... Veliki ponudniki oblačnih rešitev so se zato pričeli prilagajati tudi segmentu, ki bo vsaj v srednjeročnem obdobju del IT-infrastrukture ohranil pod lastnim okriljem. Prav v tem segmentu bomo v prihodnjih letih verjetno videli tudi največ slovenskih podjetij.

Le redko lahko na našem blogu s tako gotovostjo zatrdimo, da bo določen pojav tako nepovratno spremenil poslovanje podjetij vseh velikosti. Prav kmalu bodo lahko konkurenti, ki bodo vsaj del svojih procesov prenesli v oblak, ponudili nižje cene in se bolj pozorno posvetili tistemu, v čemer so najboljši – svojim glavnim kompetencam in reševanju pravih problemov svojih strank. Na vrhu je dovolj prostora le za najboljše.