Bilo je oktobra lani, ko je The New York Times udaril s škandalozno zgodbo o spolnih napadih zdaj osramočenega hollywoodskega magnata Harveyja Weinsteina in zanetil gibanje #MeToo, ki se je kot virus razraslo širom internetne sfere. Od tedaj se je opogumilo na tisoče žensk in delilo svoje zgodbe o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu — ne zgolj v filmski industriji — in nenadoma se je zazdelo, da smo v boju za enakopravnost žensk storili velik korak naprej. A sedem mesecev po izbruhu afere se vse bolj dozdeva, da od namere po enakopravnem položaju ženske na delovnem mestu že dolgo nismo bili tako oddaljeni.

Če kaj, je gibanje #MeToo zagotovo premaknilo družbene odnose in navdihnilo obširne pozive k spremembam, po katerih bo tudi ženskam omogočen dostop do več vodilnih funkcij. Toda razkritja o nadlegovanjih ter o pravnih in institucionalnih neuspehih, da bi jih izkoreninili, v isti sapi osvetljujejo, kako dolga pot do tja je v resnici pred nami. Še posebej ker ga je velik del vodstvenikov, namesto da bi v podjetjih vzpostavili vzvode za preprečevanje spolnih napadov, začel dojemati kot lov na čarovnice — tudi zaradi neizprosnosti #MeToo — in stike z ženskami posledično omejil.

To niso le anekdote s hodnikov. Organizacija LeanIn.org — vodi jo Facebookova glavna operativna direktorica Sheryl Sandberg —  je v začetku leta opravila raziskavo na delovnih mestih širom ZDA, da bi ugotovila, kakšen je dejanski učinek gibanja #MeToo. Ugotovili so, da je skoraj polovici izmed 3.000 vprašanih moških menedžerjev neprijetno sodelovati pri vsakdanjih delovnih aktivnostih (mentorstvo, samostojno delo, druženja in službena potovanja), če te vključujejo ženske. Od oktobra 2017 in začetka gibanja #MeToo se je ta številka podvojila in prav neverjetno je, kako hitro se je razprava od problema napada na ženske pretvorila v vprašanja, ali ženske sploh sodijo na delovna mesta.

Kot žensko me izsledki vsekakor skrbijo, saj strah, da zaposlitev ženske pomeni tveganje prijave za neprimerno spolno vedenje, zapira pot do razvojnih in poklicnih priložnosti žensk, še posebej če vemo, da moški v veliki večini zasedajo vodilne položaje in imajo veliko večjo moč vplivanja na to, koga zaposliti in komu omogočiti napredovanje.

Predstavljajte si samo položaj izvršnega direktorja (CEO), ki ima pred seboj enako nadarjena kandidata za položaj v pretežno moškem podjetju. Eden od njiju ima moč, da uniči njegovo kariero ali kariero sodelavca ter očrni sloves podjetja z enim samim tvitom. Drugi te moči nima. Koga bo raje sprejel v službo?

In dokler ne bo mehanizma za ponovno vzpostavitev zaupanja v obtožene moške oz. dokler se bo vse prekrške med seboj enačilo, obstaja velika nevarnost, da se v podjetjih zaradi strahu in v izogib težavam preprosto ne bo spodbujalo zaposlovanja žensk, razen v primeru velike nadarjenosti ali v primeru delovanja v ženskih industrijah. Seveda to lahko pomeni tudi kontra učinek, da bo več vodilnih žensk zaposlovalo ženske, da bi na ta način zmanjšale tveganja.

Življenje na delovnem mestu po #MeToo

Da bi lahko govorili o življenju po #MeToo, je nujna obravnava realnosti, kot zakaj se prestrašeni moški obnašajo, kot se obnašajo, in zakaj je zaupanje med spoloma na delovnem mestu na preizkušnji. 

Začne se že pri preprostem razumevanju, kaj spolno nadlegovanje pravzaprav je. Harvard Business Review (HBR) je v anketi pokazal, da se moški in ženske v osnovi strinjajo z njegovo definicijo, ne pa tudi s tem, kako pogosto se dogaja. 

Skoraj dve tretjini anketiranih moških je mnenja, da je zaznan obseg spolnega nadlegovanja na delovnem mestu pretiran, medtem ko se je s tem delno ali v celoti strinjala le tretjina žensk.

Morda zato, ker so ženske nanj bolj občutljive in bolje zaznavajo znake, kot so:

• umazane šale,
• prošnje za srečanja zunaj delovnega časa,
• preveč komentarjev o videzu,
• preveč zasebnih vprašanj.

Nadrejeni v podjetjih bi morali biti na te znake pozorni in posameznike, pri katerih zaznajo prestopke, opozoriti. Ne smemo dopustiti, da se takšna oblika vedenja na delovnem mestu normalizira. Na dolgi rok pa sta enakost in ravnovesje moči med moškimi in ženskami tista, ki sta za odpravo spolnega nadlegovanja na delovnem mestu ključna. Če bo gibanje #MeToo to omogočilo, bo to vsekakor dobro za družbo. A to tudi pomeni, da se bomo morali moški in ženske začeti bolje poslušati.

Se želite seznaniti tudi z drugimi poslovnimi trendi? Ne zamudite največjega IT-poslovnega dogodka pri nas in se nam pridružite na 23. NT konferenci! 

Prijava na NT konferenco >> https://www.ntk.si/prijava/