Pasti. Skorajda ni pogovora, kjer ne bi beseda prej ali slej nanesla na nevarnosti umetne inteligence. Kaj bo z delovnimi mesti? Bomo ljudje postali odveč? Nam bo umetna inteligenca zavladala? Ne razumite me narobe: gre za povsem legitimna in še kako potrebna vprašanja, na katere moramo poiskati najboljše odgovore, tako družba kot celota kot posamezna tehnološka podjetja – ponudniki rešitev in platform z umetno inteligenco.

Vendar, kot nas opozarja prof. Luciano Floridi, eden izmed vodilnih strokovnjakov za etiko umetne inteligence na svetu, tehnologije ni mogoče samo zlorabiti (misuse), zaradi strahu, prevelike previdnosti in zadržanosti jo je mogoče tudi premalo uporabiti (under-use). Prof. Floridi meni, da je ravno umetna inteligenca tista tehnologija, katere potenciala danes ne uporabljamo v celoti.

»Ko ljudje govorijo o grožnjah, ki jih lahko prinese umetna inteligenca, je videti, kot da podcenjujejo to, kar ekonomisti imenujejo oportunitetni stroški. V bistvu gre za strošek stvari, ki jih nismo naredili, ker smo izbrali nekaj drugega. Stroški neuporabe umetne inteligence bi se lahko začeli akumulirati,« med drugim opozarja Floridi v članku za Healthmanagement.org.

Zlasti zanimiva so njegova razmišljanja o vplivu umetne inteligence na delovna mesta, kjer poudarja, da v zgodbah o delovnih mestih, ki naj bi bila avtomatizirana, ustvarjena ali postala odveč zaradi umetne inteligence, ni doslednosti – da, če pogledamo pod črto, nihče pravzaprav ne ve, kakšen bo dejanski vpliv. Pri tem poseže v zgodovino in navede primer prodajnih avtomatov za pijače, ki bi morali odpraviti kavarne, pa jih niso. Kavarne kljub (stroškovno bolj učinkovitim) prodajnim avtomatom cvetijo, vsi pa imamo danes na voljo več možnosti in izbire. Na drugi strani so bančni avtomati, za katere pa lahko trdimo, da so ukinili nekaj delovnih mest v bančništvu. Ali primer Japonske, ki vodi po uporabi robotov, hkrati pa se sooča s hudim pomanjkanjem delovne sile. Tri zgodbe, ki potrjujejo, kako težko je napovedovati razvoj v primeru izredno zapletenih preobrazb. A največjo napako zaradi te negotovosti bi storili, če bi se prepustili paralizi.

Na dejstvo, da sodobnih tehnologij ne uporabljamo v zadostni meri, da bi lahko kar najbolje izkoristili njihov potencial, opozarjajo tudi drugi. Pri organizaciji OECD so tako pregledali potencialne učinke tehnoloških inovacij, kot so internet stvari, napredna robotika, 3D-tiskanje, nanotehnologija in tudi umetna inteligenca, ter ugotovili, da so te v podjetjih še precej neizkoriščene. Po ugotovitvah OECD-ja se pri njihovem razvoju in uvedbi sicer bolje odrežejo večja podjetja, ampak tudi v teh lahko govorimo o prenizki uporabi. Uvedba sodobnih tehnologij je relativno počasna ali delna tudi v najbolj razvitih gospodarstvih. Primer: v Nemčiji je delež podjetjih, ki pravijo, da bodo v dveh letih izvedla projekte digitalizacije, šele lansko leto presegel 50 %. 

OECD je zaradi tega oblikoval več priporočil vladam in odločevalcem, s katerimi lahko ti ustvarijo boljše pogoje za uvedbo novih tehnologij in znanj, vključno z malimi podjetji, kjer je problematika običajno najbolj akutna. Segajo od vseživljenjskega učenja in boljšega sodelovanja med izobraževalnim sistemom in industrijo do zagotavljanja potrebne infrastrukture za uporabo naprednih digitalnih tehnologij. Že raznolikost zajetih področij kaže, kako pomembna in odgovorna naloga je pred nami.  

Naj se ob zaključku vrnem k prof. Floridiju: 

»Predstavljajte si, da sto let v prihodnosti opazujejo to stoletje in se pogovarjajo o nas … Bodo rekli: ›Imeli so toliko priložnosti, a naredili so popolno zmešnjavo. Kaj so mislili?‹ ali ›Imeli so toliko priložnosti in so jih prav dobro speljali, hvala lepa!‹«

Verjamem, da zmoremo izbrati drugo možnost. 

Barbara Domicelj, Generalna direktorica, Microsoft Slovenija

P. S. Prof. Luciano Floridi z Univerze v Oxfordu, kjer vodi Digital Ethics Lab, bo svoj pogled na umetno inteligenco predstavil na letošnji NT konferenci.