Ste že kdaj slišali za izraz Think Manager – Think Male? Obstaja velika verjetnost, da še ne, a kljub temu si lahko vsaj v grobem predstavljate, na kaj se nanaša. Vključenost žensk na trg dela in predvsem njihovo sodelovanje na vodilnih položajih v podjetjih, na univerzah, raziskovalnih inštitutih in nenazadnje na političnih funkcijah je obsežno dokumentirana, raziskana in na žalost pogosto po nepotrebnem kontroverzna tema. Gre namreč za izjemno pomembno vprašanje, kako sprostiti ogromne potenciale polovice svetovnega prebivalstva, ki – v to sem prepričana – zaradi različnih razlogov ostajajo neizkoriščeni.

Običajno se to vprašanje v javnosti pojavi ob takšnem ali drugačnem predlogu uvedbe ženskih kvot na določenem področju, kakovost javne razprave pa hitro zdrsne na izjemno nizko raven cenenega humorja in spolnih stereotipov. Danes bi zato želela na predstaviti nekaj razmislekov o pomenu vključevanja žensk na vodilne funkcije in peščico idej, na kakšen način lahko k temu pripomoremo same.       

Moške vloge in ženske vloge

Zgoraj omenjenega termina Think Manager – Think Male si seveda nisem izmislila sama. Fenomen je bil opisan že na začetku devetdesetih, ko so psihologi med raziskovanjem spolnih stereotipov v managementu ugotovili, da vodilne pozicije običajno zasedajo moški, moške kandidate pa se posledično zato dojema kot bolj sposobne. Zlasti zanimivo je, da gre za globalen pojav, ki se pojavlja v tako različnih družbah, kot so Kitajska, Japonska, Velika Britanija, Nemčija in ZDA.  

Raziskovalca J. Prime in T. Carter sta prav tako že konec devetdesetih preučevala razlike v dojemanju vodilnih vedenj med moškimi in ženskami. Vodenje je izjemno kompleksen niz procesov in področij, vsak od nas je bolj sposoben na enem od njih in nekoliko manj na drugem. A spolni stereotipi so izjemno močni že pri določanju, kaj naj bi bila tipično moška in tipično ženska vodilna vedenja. Medtem ko »tipično« moška vedenja padejo v kategorijo taking charge, torej reševanje problemov, delegiranje nalog in vplivanje na odločanje na najvišjih ravneh, ženska vedenja oziroma načine vodenja označujemo z izrazom taking care. Kot bi pričakovali, gre za bolj mehke pristope, za ponujanje podpore, za nagrajevanje in dajanje pohval, za mentorstvo, mreženje in team building. Poudarjam, da gre za stereotipne delitve, a dejstvo je, da ti stereotipi, ki jih delijo tako moški kot ženske, pomembno oblikujejo naše mišljenje in vedenje – pa če to želimo ali ne.  

Kje je ženska toaleta?

Naj se sedaj od teorije in raziskav premaknem k trdi praksi resničnega poslovnega sveta. Sherly Sandberg, ena od bolj znanih poslovnih žensk, je v svojem TED-nastopu pred leti razkrila izjemno pomenljivo anekdoto iz svojega življenja med vodilnimi pri Facebooku. Ob neki priložnosti se je v New Yorku znašla na približno triurnem sestanku. Po dveh urah so sodelujoči naredili kratek premor za požirek vode, kave in obisk stranišča. Sandbergova je gostitelja vprašala za pot do ženskih toalet, ta pa je zgolj zmedeno in v zadregi pričel pogledovati okrog, saj se mu še sanjalo ni, kam naj jo napoti. Razlog ni bil v tem, da bi se družba pravkar preselila v nove prostore, temveč golo dejstvo, da za pogajalsko mizo praktično nikdar ni sedela nobena ženska. 

To pa je vse prej kot redek pojav. Ženske smo v zadnjem stoletju naredile izjemen korak naprej. Sveži podatki za ZDA kažejo, da dobro četrtino vodstvenih položajev na ameriških fakultetah zasedajo ženske. Približno petina partnerskih sedežev v pravniških družbah pripada pravnicam. V sodniških vrstah je sodnic približno četrtina, prvič v zgodovini pa je več kot 100 žensk v ameriškem kongresu. Po drugi strani pa so podatki iz korporativnega sveta porazni. Trenutno ženske zasedajo zgolj 4 % direktorskih položajev na seznamu družb Fortune 500, na podoben seznam, ki ga sestavlja S&P, pa se ženska v povprečju uvrsti vsaki dve leti. Karierni bienale, če se nekoliko pošalim.

Ženske na čelu: zakaj?

Morda se bo kdo obregnil ob statistike s pripombo, da je takšno naravno stanje stvari in da se v vsakem primeru zadeve počasi izboljšujejo. Drugi se bodo bolj ali manj cinično spraševali: »Zakaj pa bi v resnici potrebovali več žensk na vodstvenih položajih?« Če za trenutek pustim ob strani moralne argumente o enakopravnosti in se raje oprimem trdega poslovnega pragmatizma (saj denar običajno razumejo tudi največji ciniki, kajne), ugotovimo, da napredovanje žensk na vodilne položaje ni zgolj pravična, temveč celo s poslovnega vidika dobra stvar. Kot so pred kratkim ugotovili pri reviji Fortune, so podjetja s večjim številom žensk v korporativni strukturi bolj profitabilna, družbe z žensko na čelu pa beležijo večje donose na delniškem trgu.

Ženske na čelu: kako?

Ne bom se pretvarjala, da poznam premočrten odgovor, tudi če bi ta obstajal. V zadnjih letih pa sem se večkrat srečala z zanimivimi idejami, na kakšen način lahko same vsaj deloma pripomoremo k naši večji vključenosti in zastopanosti na vodilnih pozicijah institucij, v katerih opravljamo svoje delo:

• Poudarjajmo zgled, ki nam ga nudijo uspešne poslovne ženske

Mlade ženske imajo bistveno bolj negativne sterotipe o poslovnem svetu kot moški. Prav tako se redkeje odločajo za študij matematike, poslovnih ved in ekonomije. Predvsem pa še vedno obstaja premajhno število poslovnih žensk, ki jih cenimo in izpostavljamo zaradi njihovih uspehov, in s katerimi se dekleta pri izbiri svoje študijske in na začetku svoje poslovne poti lahko identificirajo. Potrebujemo zglede, ne bodimo sramežljive.

• Negujmo samozavest na vsakem koraku

Ste vedeli, da se ob nastopu prve službe za višino plače pogaja kar 57 % moških? Ali si upate ugibati, koliko žensk in deklet se loti podobnega podviga? Številka vas bo šokirala – zgolj 7 % žensk si ob prvi zaposlitvi sploh upa pomisliti, da bi bila ustrezna plača morda nekoliko višja od predlagane, in v zvezi s tem tudi nekaj ukrene. To je zgolj simptom, ki potrjuje žalostno dejstvo, da ženske sistematično podcenjujemo svoje sposobnosti. Prenehajmo s tem!

• Pametno si izbirajmo partnerja

Ženske v povprečju še vedno opravimo dvakrat več hišnih opravil kot moški. Izbira ustreznega partnerja, ki bo razumel, da so tudi hišna opravila (običajno ne preveč zabavno ali zanimivo) delo, je zato ključnega pomena. Težav, s katerimi se soočamo ženske na karierni poti, ko se odločimo za materinstvo, danes raje sploh nisem omenjala, saj gre za temo, o kateri je nemogoče spregovoriti tako na kratko. A dejstvo je, da je skrb za otroke še vedno v veliki meri preložena na ženske, zato je izbira pravega partnerja dvakrat ključnega pomena. 

• Pomagajmo si med seboj

Lindsay Pattison, CEO globalno delujočega podjetja Maxon, je pred kratkim omenila, da je nekoč ugotovila, da so najbolj uspešne prav tiste ženske, ki so najbolj pripravljene pomagati drugim. Najsi gre za mentorstvo in pohvalo ali za konstruktivno kritiko, ko je ta potrebna, je sodelovanje med ženskami najboljši način za skupno pot navzgor.