Še nikdar v zgodovini ni bilo lažje porabiti denarja. Klik, poteg kartice ali prislon telefona oz. pametne ure in voilà. Po ulici se že lahko sprehajate v novem plašču. Vsaj tako enostavno je s pomočjo PayPala, Venma ali kar kriptovalut poravnati račune s prijatelji na drugem koncu sveta. Če se greste resne posle, sta tukaj Square ali Stripe, enostavna čitalca plačilnih kartic, ki ju lahko kar sami vzpostavite v pičlih nekaj korakih. In potem so tukaj bankovci, dinozaver med plačilnimi sredstvi, za katere se vse bolj zdi, da v končni sliki povezanega sveta nimajo kaj iskati. Ali to pomeni, da se bomo od denarja primorani kmalu poslovili?

Evropa v smeri brezgotovinskega poslovanja

Priznajte, da se je nadvse privlačno poigravati z mislijo o zatonu gotovine — nič več preštevanja kovancev ali zadreg, da morate skočiti na bankomat. Konec ji ljudje navsezadnje napovedujemo, vse odkar so v uporabo stopile prve kreditne kartice, a s porastom brezstičnega plačevanja in kriptovalut se ideja danes zdi bolj in bolj verjetna.

Evropska centralna banka je s postopnim ukinjanjem bankovcev v obtoku, začenši s 500-evrskimi, nad gotovino že postavila križ, svoje pa so pristavile tudi države članice EU (Tabela 1), ki so vsaka po svoje začele omejevati dopustno mejo gotovinskih plačil.

Tabela 1: Omejitve pri plačevanju z gotovino v državah EU.

Morda še najbolj drastične ukrepe v korist digitalizaciji plačil pa ta hip sprejemajo skandinavske države (v prvi vrsti recimo Švedska), ki so si kot cilj zadale brezgotovinsko družbo, kar bi jim po njihovem mnenju pomagalo povečati varnost.

Kaj pa Slovenija? Lagali bi, če bi dejali, da trenda upada uporabe fizičnega denarja ne občutimo tudi pri nas. Hiter pregled poročila Banke Slovenije pokaže, da se tako število bankomatov kot število dvigov na njih zmanjšuje, na drugi strani pa je v očitnem porastu število transakcij s plačilnimi karticami — samo med letoma 2007 in 2015 je njihovo število naraslo za slabih 25 %.

S hitro rastjo brezstičnega plačevanja, ki dovoljuje domala instantne nakupe manjših vrednosti, ni nobenega razloga, da se trend ne bi nadaljeval v še večji meri. Tudi zato, ker so plačevanju s karticami vse bolj naklonjene tudi javne storitve, kot so avtobusi, parkirišča ter kioski, stojnice ali lokali s hitro prehrano, ki se zavedajo, da kupci danes prenašajo občutno manj gotovine.

Tabela 2: Število transakcij preko POS terminalov v tisočih.  Tabela 3: Število dvigov na bankomatih v tisočih. 

Pa vendar, vsem kazalnikom navkljub res postajamo brezgotovinska družba?

Zakaj z denarjem še ni konec?

Danes še ni prave alternative, ki bi bila tako zanesljiva, prepričljiva in anonimna, kot je to denar. Četudi tehnologija poizkuša ustvariti sistem, ki bi vseboval vse prednosti denarja, ji to še ne uspeva povsem.

Fizični denar nas že tisočletja obkroža z razlogom, saj je: 

• težko sledljiv,
• enostavno ga je uporabljati, 
• vsesplošno sprejet,
• zanesljiv.

Rekli boste, kaj pa Bitcoin? Že, a trg kriptovalut je še vedno preveč nestabilen in nepredvidljiv. Na drugi strani kreditne in debetne kartice, čeprav splošno sprejete, ne omogočajo anonimnosti, tako kot je tudi ne plačilni sistemi, kot sta PayPal ali Venmo, ki zahtevata uporabniške račune, tem pa je še vedno lahko slediti.

Pod črto nam elektronske transakcije torej res omogočajo lažje in hitrejše plačevanje, a za ceno večjega nadzora nad pretokom lastnih financ.

In če pogledamo statistike rabe denarja po svetu, bankovci ne kotirajo tako slabo. Študija Evropske centralne banke, ki je zajela 65.000 potrošnikov v 17 državah, je v letu 2016 pokazala, da je skoraj 75 odstotkov transakcij na prodajnih mestih v EU še vedno izpeljanih z uporabo gotovine. Tudi sicer je evrskih bankovcev (Slika 2), če upoštevamo njihovo skupno vrednost, v obtoku več kot kdaj koli.

Graf 1: Skupna vrednost evrskih bankovcev v obtoku glede na leto.

To samo kaže, da se gotovina ne kani posloviti kar tako. Potrošniki so do nje oblikovali poseben odnos, zaupajo ji, v njej pogosto skladiščijo vrednost, izogniti pa se ji ne morejo tudi v veliko socialnih interakcijah, kot so poroke, darovi ipd.

Na drugi strani pa gre tako visoko stopnjo gotovinskih kot porast kartičnih plačil iskati tudi v spremenjenih potrošniških navadah. Po izsleditvi Banke Slovenije so potrošniki v Sloveniji danes nakupe zreducirali na več nakupov manjše povprečne vrednosti pri več posameznih trgovcih.

Graf 2: Povprečna vrednost transakcij s plačilnimi karticami med letoma 2002 in 2015.

Tako je bolj ali manj jasno, da je potrošnikom bolj kot akademska vprašanja, ali se gotovina poslavlja, pomemben širok nabor plačilnih možnosti. Z omejevanjem kupcev ali izločanjem plačilnih možnosti bi v danem hipu kvečjemu škodili sebi.

Se želite seznaniti tudi z drugimi poslovnimi trendi? Ne zamudite največjega IT-dogodka pri nas! Prijavite se na NT konferenco.