Ker delo v veliki meri determinira posameznikovo identiteto, se izkaže vprašanje vpliva digitalne transformacije na trende zaposlovanja kot ključno za posameznikovo eksistenco. Trenutne špekulacije namreč gojijo negativni pogled na prihodnost zaposlovanja, ker naj bi bili človeški viri v veliki meri nadomestljivi s strani robotov oziroma umetne inteligence. Izpostavljajo se številke, kot so 250.000 brezposelnih v javni upravi Velike Britanije v naslednjih petnajstih letih, ker jih bodo nadomestili roboti. Hkrati pa imajo na drugi strani države, ki so vodilne na področju digitalne transformacije (Japonska, Južna Koreja, Nemčija) izjemno nizko število brezposelnih. Zagotovo bo avtomatizacija določenih procesov odnesla marsikatero delovno mesto, vendar jih bo obenem tudi ustvarjala. Digitalna transformacija prinaša redefinicijo pomena delovne sile in delovnega mesta. Pričakujemo lahko spremembo poslovnih modelov, ki bodo v novem kontekstu usmerjeni na prepoznavanje in zadovoljevanje potreb uporabnikov. Personalizacija storitev bo ključnega pomena, podjetja se bodo tako fokusirala na pridobivanje uporabnikov in ohranjanje njihovega zaupanja. 

Tradicionalno vs. digitalno delovno okolje

Digitalna transformacija bo preoblikovala tudi delovna okolja in način dela, saj se bo vzpostavila zahteva po sinhronizaciji delovnega mesta z delovnim stilom zaposlenih. Organizacije se v veliki meri sicer že zavedajo, da bo razvoj tehnologije pomembno vplival na njihovo delovanje, vendar se jih je le 11 odstotkov pripravljenih soočiti s prihajajočo digitalno dobo (Deloitte, 2017). Trenutni trendi sprememb se nagibajo v smeri virtualizacije, fleksibilnosti in personalizacije delovnega okolja, pri čemer je v ospredju uporaba orodij za sodelovanje in prenos znanja. Organizacije si ob tem prizadevajo za ohranjanje standardizacije delovnih procesov ter nadzora zaposlenih. Za lažje zmanjševanje trenutne negotovosti je nujno zagotavljanje strateškega načrtovanja in umeščanja digitalizacije v dolgoročni načrt podjetij. Oceniti je potrebno smiselnost vpeljave avtomatizacije ter obseg, do katerega bo le-ta oblikovala jedro poslovanja. Ob tem moramo ovrednotiti širše posledice vpeljave novega načina delovanja organizacije. Hiter tehnološki razvoj lahko pomeni veliko obremenitev zaposlenih, zato je pomembno razumevanje katere tehnologije lahko vnesejo pozitivne spremembe, ter kdaj in kako jih implementirati. Vpeljava delovne pozicije Chief Digital Officer (CDO), katerega naloga bo strateško načrtovanje ter vpeljava ključnih tehnoloških orodij, lahko pomembno prispeva k učinkovitemu in prijaznemu vstopu v dobo industrije 4.0. 

Manj administracije, več kreativnega mišljenja in mehkih veščin

Raziskava, ki jo je opravil Harvard Business Review (2016) kaže na to, da se vodilni zaposleni kar 54% časa ukvarjajo z administrativnimi deli. Z digitalizacijo določenih aktivnosti bo njihova pozornost bolj usmerjena k dejavnostim, kot so sprejemanje odločitev, mreženje, coaching in razvoj zaposlenih. Avtomatizacija operativnih nalog bo prenesla poudarek iz administracije na uporabo divergentnega mišljenja (kreativnost) in eksperimentiranja (raziskovanje, interpretacijo). Gre za optimizacijo delovnega procesa, v katerem človek odigra ključno vlogo v nalogah, ki vključujejo socialne kompetence in končne odločitve temelječe na izkušnjah, improvizaciji ter upoštevanju širših družbenih dejavnikov. V podporo zaposlenim bodo kognitivna oziroma interaktivna ter socialna orodja, novi sodelavci bodo tako tudi roboti in umetna inteligenca.

Prototip zaposlenega v industriji 4.0

Z ukinitvijo delovnih mest, predvsem v proizvodnji in administraciji, bo narasla potreba po zaposlenih z raznovrstnimi kompetencami na področju tehnologije, ob čemer bodo milenijci glavno gonilo digitalne transformacije. Glavna naloga podjetij bo začrtati dolgoletno strategijo za pridobitev in zadržanje talentov. Zagotoviti jim bo potrebno delovno mesto, ki bo usklajevalo njihove potrebe in kompetence s tehnološkimi orodji. Talente bodo organizacije lahko obdržale z vpeljavo naprednih delovnih okolij oziroma z zadovoljevanjem potreb po: 

• Neposredni komunikaciji na vseh ravneh podjetja. Sem sodita tako komunikacija ena na ena kot tudi uporaba različnih digitalnih kanalov, ob čemer je cilj zagotavljanje odprtega in odkritega dialoga.
• Zagotavljanju transparentnosti informacij ter učinkovitosti upravljanja z znanjem (ang. knowledge management).
• Demokratizaciji procesov odločanja.
• Omogočanju napredovanja in razvoja ter spodbujanje kreativnosti (design thinking, lean startup model).
• Prepoznavanju njihovih dosežkov (npr. vizualizacija). 

Gre za vpeljavo nove kulture v organizacijo, kjer se z določenimi orodji spremlja spremembe, pridobiva povratne informacije o kulturi podjetja ter sledi učinkovitosti zaposlenega.  

Digitalna transformacija posredno in neposredno določa trende zaposlovanja, načine opravljanja nalog zaposlenih in njihovo produktivnost. Posebno pozornost bomo temu poglavju digitalne transformacije posvetili tudi na dogodku CIO leta 2017, kjer se bomo z domačimi in tujimi predavatelji dotaknili teme »Svet po digitalni transformaciji«.