Slovenija je med vodilnimi evropskimi državami po deležu mladih (19–24 let), ki so se odločili za študij; na fakultetah in visokih šolah jih najdemo skoraj polovico. Vsaj deloma lahko tako visok delež študentov pripišemo relativni dostopnosti visokega študija. Toda pogosto zasledimo vprašanje, kako znanje (torej ne le formalna izobrazba), ki ga študenti pridobijo v času šolanja, ustreza realnim potrebam na trgu dela. Pogost odgovor med poznavalci podjetniškega sveta je na žalost: »Ne ravno najbolj.« Kako lahko pri tem pomaga umetna inteligenca (UI)? 

Kako lahko UI pomaga usklajevati izobraževalne načrte in potrebe trga?

Zelo očitno to lahko počne vsaj na tri načine, in sicer tako da pomaga preoblikovati študijske programe v skladu s potrebami trga, da pomaga usposabljati kadre za potrebe na trgu in da s trgom uspešno komunicira o potencialu, ki ga bodo izobraževalni programi pridelali.

Umetna inteligenca zahteva nove izobraževalne programe

Izobraževanje je tako kot vse druge panoge podvrženo izjemnemu vplivu tehnoloških sprememb, ki na novo definirajo proces pridobivanja in uporabe znanja. Prva sprememba, ki jo v izobraževanje prinaša umetna inteligenca, je tako pravzaprav sprememba izobraževalnega težišča. Hiter razvoj umetne inteligence zahteva kadre, ki imajo ustrezne veščine s področij, ki jih v angleščini označujemo s kratico STEM: znanost, tehnologija, inženirstvo, matematika.

Obstaja konsenz, da so veščine z zgoraj omenjenih področij ključne za gospodarski razvoj in konkurenčnost držav, saj ustvarjajo hrbtenico industrij z visoko dodano vrednostjo. Na mikro ravni pa gre za veščine, ki posameznikom, zaposlenim v teh industrijah, zagotavljajo visoke plače in dinamičen karierni razvoj. V študiji o prihodnosti služb, ki jo je lani objavil Svetovni gospodarski forum v Davosu, so ugotovili, da lahko v prihodnjih petih letih pričakujemo izjemen porast povpraševanja po strokovnjakih za analizo velikih količin podatkov (big data) ter strokovnjakih za strojno učenje in umetno inteligenco.

Sistem tako ustvarja povratno zanko: Ko UI ustvarja vse večje potrebe po STEM-kadrih, jim daje večjo težo in pomen v učnih načrtih izobraževalnih institucij. Več rešitev UI pomeni več izobraženih kadrov, kar pa pomeni še več rešitev UI. 

Umetna inteligenca zahteva drugačen pristop k izobraževanju

Kadar UI postavljamo v središče razprav na področju izobraževanja, pogovor običajno teče o potencialih, kot so personalizacija učnega procesa, podpiranje učnih metod z algoritmi in nadgradnja klasičnih učnih pripomočkov. Kot neizogibno si predstavljam tudi preoblikovanje klasičnih učnih pripomočkov (knjig, zvezkov, tabel, projektorjev). Tudi šole bodo morale postati »pametne«. Bi lahko z novimi sistemi nadzora izkoreninili plonkanje? Preverjali prisotnost študentov na predavanjih? Naredili nekatere predmete bolj praktične? Bolj interaktivne? Brez dvoma. 

Bi lahko UI učinkovito nadomestila tudi učitelja ali profesorja v razredu? Zagotovo lahko že sedaj prevzame nekatere repetitivne naloge, ki so jih doslej izvajali pedagoški delavci, recimo ocenjevanje ali pregledovanje domačih nalog in izpitov. Upravičeno lahko pričakujemo, da bodo virtualni tutorji v prihodnosti prevzeli tudi del poučevanja preprostejših vsebin (ne pa tudi kompleksnih). Kar bi se še morali vprašati, pa je v resnici, ali danes v okviru obstoječih izobraževalnih programov še usposabljamo učitelje, ki so sposobni oblikovati jutrišnje vodje. Opazite, da smo se znova ujeli v povratno zanko? 

S pomočjo UI bi lahko trg in izobraževalni programi bolje komunicirali

Še nikdar v zgodovini ni imelo toliko ljudi dostopa do tako različnih možnosti izobraževanja. Pa vendar se zdi, da trg dela in področje izobraževanja še nikoli doslej nista imela toliko težav pri usklajevanju medsebojnih potreb. Trg zahteva izbrane kadre. In ko uspejo izobraževalni programi nanje odgovoriti in prilagoditi programe, trg dela že narekuje nove potrebe. 

Pomislite torej na to, kakšno moč bi umetna inteligenca lahko imela pri načrtovanju posameznikove učne in karierne poti. Na podlagi analiz njegove pretekle uspešnost in napredovanja bi lahko celo predvidela oziroma napovedala njegovo uspešnost v prihodnje. Zakaj je to pomembno? Prav zato: ker bi pomagala študijskim programom usklajevati število razpisanih prostih mest, trg pa obveščati o številu kvalificiranih mladih inženirjev, tehnologov, matematikov oz. drugih znanstvenikov, ki bodo na voljo v določenem letu. Trg dela in šolstvo bi bila končno pripravljena!

Kako bo torej umetna inteligenca oblikovala šolstvo? Ponuja mu velik potencial. Vprašanje je le, v kolikšni meri ga bo šolstvo uspelo razviti in izkoristiti.

Marina Wolpoti, Account Executive Education Albania, Bosna and Hercegovina, Croatia and Slovenia