Prehodi so na tehnološkem področju v zadnjih letih skokoviti. Samovozeči avtomobili, vse sposobnejša umetna inteligenca, navidezna resničnost in, jasno, internet stvari (IoT) pronicajo v vse pore našega vsakdana in spreminjajo pravila igre. Naenkrat o naprednih podatkovnih tehnologijah govorimo v marketingu, prodaji in navsezadnje proizvodnji, ki postaja celo poligon največjih sprememb.

Proizvodnim podjetjem razmah novih tehnologij, kot so IoT, AI in računalništvo v oblaku, v resnici odpira neslutene priložnosti, saj lahko vlaganje v razvoj zanje pomeni veliko optimizacijo stroškov, večjo kakovost izdelkov, večjo konkurenčnost, boljšo izkušnjo za stranke, sčasoma pa tudi oblikovanje novih poslovnih modelov, kot je prehod na prodajo izdelkov kot storitev. Kar na nek način sovpada tudi z izzivi, ki so jih zaradi novih trendov in pričakovanj kupcev proizvodna podjetja prisiljena razrešiti. Tu imam v mislih predvsem hiperprilagojeno proizvodnjo (series-of-one), krajšanje dobavnih rokov, ohranjanje konkurenčne cene, da varnosti in digitalnih kompetenc, ki so za to potrebne, niti ne omenjam.

Pa saj ne, da bi bilo to za proizvajalce kaj novega. Nenazadnje je njihovo poslanstvo že od nekdaj na najbolj stroškovno učinkovit način proizvajati kakovostne končne izdelke z določenimi lastnostmi in/ali značilnostmi v želenih količinah in dobavnih rokih. Digitalizacija proizvodnih obratov pomeni slednje izvajati le še bolje.

In ugotovitve nedavne študije, ki jo je Microsoft opravil z več kot tri tisoč ključnimi odločevalci v večjih globalnih proizvodnih podjetjih, so pokazale, da 92 odstotkov podjetij verjame, da je IoT ključni dejavnik njihovega poslovnega uspeha, 87 odstotkov pa IoT-projekte tudi že aktivno izvaja. Najpogostejši primeri so avtomatizacija (večja produktivnost, nižji stroški na enoto proizvoda), zagotavljanje kakovosti in skladnosti izdelkov, načrtovanje proizvodnje, logistika oskrbne verige ter varnost in zdravje pri delu v tovarni.

Seveda pa se z neštetimi v internet povezanimi napravami odpirajo tudi priložnosti onkraj tovarn. Pri uporabnikih samih. Eden najbolj mikavnih vidikov IoT je prav povezljivost, možnost nameščanja merilnih naprav v vsakdanje izdelke, kot so hladilniki, pralni stroji itn., ki lahko naenkrat merijo rabo, zadovoljstvo z uporabo, opozarjajo na potencialne okvare in še bi lahko našteval. Merilne napravice zaradi možnosti povezovanja med podjetjem in kupcem tako ustvarjajo recipročen odnos, ki stremi k jasnemu cilju – boljšim izdelkom in boljši uporabniški izkušnji. In tista proizvodna podjetja, ki znajo temu prisluhniti in na področju IoT ravnajo proaktivno, bodo, kot je napovedal že Forrester, v naslednjih letih dva do trikrat verjetneje povečala tako prihodke kot svoj tržni delež.

Trendi na področju digitalizacije proizvodnje v Sloveniji

Na splošno Slovenija na poti digitalne preobrazbe nekoliko zaostaja za nekaterimi državami srednje in vzhodne Evrope, kot so Poljska, Estonija in Češka. Se pa stanje danes vidno izboljšuje, saj se domača podjetja zavedajo, da je digitalna preobrazba zanje ključna. Danes v Sloveniji prednjačijo predvsem pilotni IoT-projekti.

Varnost podatkov v času največjih nevarnosti

A dvajset milijard naprav, ki naj bi jih letos priključili v internet stvari, ne bo spremenilo zgolj načina, kako vsakdanje pripomočke dojemamo in se z njimi sporazumevamo. Pametni hladilniki, avtomobili ali pralni stroji bodo zakrivili tudi virtualno eksplozijo podatkov, ki bo v ospredje bolj in bolj glasno postavljala vprašanja varnosti. Proizvodna podjetja se bodo zaradi vedno novih zahtev trga po boljšem in bolj pametnem tako tudi sama začela srečevati z enakimi varnostnimi težavami in zahtevami, kot so se vrsto let pred njimi že proizvajalci programske opreme, seveda pa bodo morala v isti sapi urediti tudi vprašanja zaščite lastnih poslovnih in proizvodnih podatkov, kar nikakor ne bo enostavno.

Kako postati proizvodno podjetje jutrišnjega dne?

Ključna sta dva vidika. Zavzetost vodstva in dostop do talentov. Pot digitalne preobrazbe namreč ni zgolj tehnološka, temveč predvsem poslovna in kulturna, saj o njej ne moremo govoriti kot o enkratnem dogodku, ampak kot o novem načinu delovanja in merjenja uspeha, kjer neuspeh postaja sestavni del preobrazbene poti — nekaj, kar bomo morali v Sloveniji šele ponotranjiti —pa kot o novem načinu razvoja, uporabe in ponujanja storitev, ki temeljijo na združevanju podatkov in procesov, ter tudi o novem načinu povezovanja večdisciplinarnih timov, saj transformacija zadeva vse profile v podjetju.

O uspešni digitalni preobrazbi bomo torej lahko govorili le tedaj, ko bo bodo iniciative, kakršna je IoT, postale del strateškega plana, ki ga bo dihalo in spodbujalo vse podjetje. Za to pa je, še enkrat, potrebna podpora vodstva in hkrati kompetence novih talentov, ki bodo sposobni ideje in usmeritve vodstva uresničevati.