Recimo, da bi vas med napornim delovnikom v tekstilni tovarni v času prve industrijske revolucije premagal spanec. Ne zgolj dremež, temveč večstoletni pravljični sen, iz katerega bi se prebudili na pragu divjih dvajsetih let 21. stoletja. Po začetnem šoku bi verjetno vaša nova realnost pričela dobivati nekatere znane obrise. Čeprav bi bili stroji drugačnih oblik, bolj kompleksni in bi z njimi upravljalo manj delavcev, bi sčasoma ugotovili, da gre za proizvodne naprave. Okrog vas ne bi bilo pare, umazanije, nečistoč, ki ste jih bili vajeni s svojega starega delovnega mesta, a bi vseeno prepoznali tovarniške prostore in morda celo uspeli ugotoviti zaporedje proizvodnih procesov. Skratka, navzven bi se spremenilo ogromno, vendar bi verjetno lahko našli podobnosti s svojim prejšnjim življenjem. A temeljne spremembe kot vedno tičijo skrite v ozadju. Vse prevečkrat pa je naša percepcija resničnih sprememb še vedno zelo popačena. Zavedamo se, da je krivulja stopnje inoviranja vedno bolj strma, a jo še vedno dojemamo v okvirih iz prejšnjih industrijskih prelomov – linearno. 

Inoviranje 4.0 in eksponentne tehnologije

Kot je v svoji študiji ugotovil Deloitte, je glavna značilnost četrte industrijske revolucije eksponentna rast inovacij, ki ni primerljiva z ničemer, kar smo videli doslej v zgodovini človeštva. Od leta 1992 je cena za milijon tranzistorjev padla iz 222 USD na manj kot dolar. Cena enega GB računalniškega spomina se je spustila pod šest dolarskih centov, cena širokopasovne povezave (v Gbps) pa danes znaša manj kot deset dolarjev. To so zgolj trije sinergično delujoči trendi, ki so omogočili nove tehnološke preboje – ne zgolj v digitalnem svetu, temveč tudi v fizičniproizvodni realnosti. Meja med obema svetovoma je vse bolj zabrisana. Oglejmo si spodnjo sliko.  

Vir: Statista.com

Trg interneta stvari, produktov, ki najbolj očitno prečijo digitalno-fizično ločnico, je v zadnjem desetletju zrasel za skoraj desetkrat. Glede na izbrano metodologijo se lahko podatki o obsegu trga izjemno razlikujejo, a tudi če za primerjavo vzamemo bistveno bolj konzervativno oceno analitske hiše Bain, ki jo navaja poslovna revija Forbes, bomo ugotovili, da še vedno govorimo o izjemnih stopnjah tržne rasti (z 235 milijard USD v 2017 na 520 milijard USD v 2021). A to je šele začetek. V prej omenjeni študiji hiše Deloitte so internet stvari opredelili zgolj kot eno (sic!) od desetih eksponentnih tehnologij, ki odpirajo nove možnosti v proizvodnji. Tudi površnemu bralcu bi v oči verjetno hitro padlo, da je večina obravnavanih tehnologij (3D-tiskanje, napredna analitika, novi materiali, razvojna in kognitivna robotika, AI, tehnologija veriženja blokov, digitalno oblikovanje in modeliranje, visokozmogljivo računalništvo, kibernetska varnost) – digitalna. Naš proizvodni, tradicionalno snovni svet torej v najbolj radikalni obliki spreminjajo prav digitalne tehnologije. 

Kako obvladati prihodnost?

Intenzivno vlaganje v nove digitalne tehnologije in človeški kapital sta edini dolgoročni možnosti za v prihodnost orientirana proizvodna podjetja. Sliši se preprosto, a pri današnjem tempu sprememb je vse prej kot enostavno identificirati ključne tehnološke in človeške investicije. Primer: pri McKinseyu ocenjujejo, da lahko v prihodnosti s tehnologijami AI ustvarimo med 3,5 in 5,8 bilijona dolarjev na letni ravni, od tega dva bilijona zgolj v proizvodnih dejavnostih in managementu nabavnih verig. Mnoga dela, ki jih danes opravljajo tudi najbolj usposobljeni zaposleni v podjetjih bodo sčasoma dobila takšno ali drugačno obliko podpore s strani umetnih, hitro učečih se možganov. Verjamem, da je integracija tehnologij, ki temeljijo na umetni inteligenci, kritičnega pomena za obstanek in razvoj proizvodnih podjetij. Zmožnost digitalizacije in pametne avtomatizacije proizvodnih procesov namreč dolgoročno zagotavlja stroškovno učinkovitost, pravočasen prihod produktov do klientov in specifično dodano vrednost vaših proizvodov. 

Napredna analitika ogromnih količin podatkov, ki jo danes omogočajo t. i. big data tehnologije, je še eno od področij, ki bo uspešne razlikovalo od manj uspešnih. Nič čudnega ni, da je napoved za rast trga big data analitike prav tako visoka – leta 2017 je znašal obseg trga borih 8,5 milijarde dolarjev, do konca leta 2023 naj bi se povzpel do 40,6 milijarde. Vendar je tudi za zbiranje podatkov običajno najprej treba investirati v nove tehnologije in senzorje, ki sploh omogočijo pridobivanje kritične mase podatkov, na podlagi katerih je mogoče optimizirati proizvodne in seveda tudi prodajne procese.

Kje torej začeti? Na žalost v tako kratkem zapisu seveda ne morem podati natančnega odgovora. Kar lahko zatrdim z gotovostjo, pa je – začeti je treba danes.  

Petra Wagner, Corporate Sales Manager for Adriatic & Balkan Region at Microsoft Slovenia

VIR: LinkedIn