»Ker se je vmes v tem času situacija popolnoma spremenila, je bilo treba prilagoditi tudi naša pričakovanja glede razvoja vnaprej,« je povedala Ula Kepezinskaite Duric, vodja prodaje za področje javne uprave, Microsoft Slovenija.

S prihodom krize so se svetovna gospodarstva začela odzivati na spremembe hitreje kot kadarkoli prej. Dejstvo je, da je veliko projektov, povezanih z digitalizacijo v javni upravi napredovalo hitreje, kot je bilo planirano. Meseci dela so se spremenili v dneve dela, saj druge izbire kot reagirati hitro praktično ni bilo. Katere so poti digitalne transformacije in kako ponovno oživiti gospodarstvo s pomočjo te transformacije, sta le dve izmed vprašanj, na katera je odgovore v svojem predavanju iskal Evangelos Chrysafidis, government lead CEE, Microsoft. V času pandemije so vsa gospodarstva doživela prelomne spremembe. »Kako se bomo prilagodili, transformirali in na novo zrasli skozi obdobje krize, ki še vedno ni zaključena, bo najbolj pomembno. Moramo ostati v stanju učenja, to je ključ,« je prepričan.  Evangelos je poudaril, da se nova realnost začne šele zdaj. Ključno bo, da se na vse izzive, ki se pojavijo, odzovemo hitro. Treba je ponovno zagnati ekonomijo ter resetirati celoten sistem dela (v ospredju imeti nove prioritete ljudi). »Obstaja nekaj pomembnih gradnikov, ki bodo narekovali razvoj digitalizacije. Kot prvo je treba preučiti scenarije za moderno gospodarstvo, katere korake moramo narediti, da bo gospodarstvo postalo bolj odporno na spremembe vnaprej (risk management), pogledati, katere podatke imamo na voljo in nam lahko pomagajo pri analizi stanja in napovedi ter preveriti, katere obstoječe platforme gospodarstva lahko uporabimo drugače, kako jih lahko nadgradimo, da bodo bolje služile novemu namenu,« je še poudaril. 

Kaj je trenutna situacija naučila javno upravo in kaj od tega bo postalo stalna praksa? Mag. Miha Krišelj, v. d. generalnega direktorja Direktorata za informacijsko družbo in informatiko na Ministrstvu za javno upravo je spregovoril o spremembah, ki so se zvrstile v tem času in postavile temelje procesa dela tudi za naprej. “Delo na daljavo so uporabljali do pred krize le sistemci, kar naenkrat pa je bilo treba, da od doma delajo vsi. Pred krizo smo vzpostavili 20 do 30 dostopov na daljavo, zdaj pa je bilo treba omogočiti okvirno 7000 in več dostopov na daljavo iz danes na jutri. Obravnavali smo več različnih načinov za delo od doma, vendar smo se na koncu odločili za dostop do službenih računalnikov na daljavo,” je povedal. Državni organi do sedaj niso imeli načrta neprekinjenega dela in ker se po krizi potreba po oddaljenem dostopu do delovnega mesta ne zmanjšuje, je treba začeti ta načrt sestavljati.

“Eden največjih izzivov je bil ta, da je mnogo zaposlenih v javni upravi še vedno uporabljalo stare informacijske sisteme, ki jih niso posodobili. Čez noč smo morali ugotoviti načine, kako lahko kljub temu na njihove računalnike naložimo aplikacijo Teams in še nekaj drugih potrebnih orodij za delo na daljavo,” opisuje Mag. Miha Krišelj.

Kar nekaj izzivov pa se je pojavilo tudi na drugih področjih javne uprave. Nekaj izmed teh izzivov je bilo uspešno rešenih, implementacija rešitev pa je bila ponovno – hitra.

Vzpostavitev klicnega centra COVID-19 je bila izredno hitra, saj je stekla, še preden se je kriza zares začela. Na drugi strani je bilo treba nekaj novih ureditev tudi na področju e-uprave. Nekateri državljani še vedno nimajo digitalne identitete, tako je bilo njihovo poslovanje v času krize precej oteženo. Pomembno je bilo najti in organizirati načine, kako tudi tem posameznikom zagotoviti dostop do e-poslovanja. 

“Želeli bi si to fleksibilnost, ki jo imamo danes, obdržati tudi naprej po krizi. Dejstvo je, da so bile digitalne veščine nekaterim zaposlenim v javni upravi kar malo vsiljene, a tudi to je eden izmed razlogov, da je javni sektor doživel preobrat,” zatrjuje Mag. Miha Krišelj (v. d. generalnega direktorja, Direktorat za informacijsko družbo in informatiko, Ministrstvo za javno upravo). 

V času, ko je svet obstal, so se rodile tudi nove rešitve na različnih področjih, ki so zaradi takšnih ali drugačnih razlogov potrebovala posodobitve. O tem, “kako smo se z umetno inteligenco znesli nad zakoni,” sta predstavila Marko Škufca (direktor poslovnih rešitev, ADD d.o.o.) in Matic Rogar (podatkovni znanstvenik, ADD d.o.o.). “Če dovolj dolgo mučimo podatke, nam bodo na koncu dali rešitve,” je mnenja Marko Škufca.  Kako znanje, ki ga pridobimo s pregledom vseh zakonov, uporabiti za namen kreiranja novih zakonov z uporabo umetne inteligence, je bil eden izmed  problemov, ki so ga za tujega naročnika reševali v podjetju ADD d.o.o. Vprašanje, ki se je pojavilo za tem, pa je, zakaj bi se pri tovrstnih rešitvah omejili le na zakone?

Veliko novega so se skozi to krizo naučili tudi v Litvi, je zatrdil Elijus Čivilis, Vice-minister of Ministry of the Economy and Innovation of the Republic of Lithuania. Poudaril je, da pri reševanju kritičnih situacij niso pomembna le stroga dejstva, temveč tudi ljudje, njihova doživljanja dogodkov in njihovo razmišljanje. Ni pomembno, kdo od držav dela bolje, ampak kaj se lahko od drug drugega naučimo v teh nepredvidljivih časih. »Imamo dve opciji – ali zbežimo ali ostanemo in vzamemo vse skupaj kot res dobro priložnost za razvoj,« je prepričan Elijus Čivilis. Digitalna transformacija se ne zgodi takrat, ko začneš z uporabo nove tehnologije, temveč takrat, ko se pri ničemer več ne omejuješ s fizičnim svetom in tako ustvariš nove procese delovanja. »Pred krizo smo ustvarili kar nekaj super ekosistemov (E-tax, E-health, E-police), zdaj pa smo vse skupaj preselili na eno platformo, ki pokriva posamezna področja pod isto streho,« je še povedal v nadaljevanju ter zaključil: »Odlično je, da smo z implementacijo transformacije v bolj digitalni svet že začeli, vendar je pomembno poudariti, da je najprej treba implementirati še precej sprememb v našo življenjsko miselnost.« 

Ključni poudarki vsebinskega sklopa Javna uprava:

• Še naprej je treba ostati v stanju konstantnega učenja;
• Pomembno je preučiti, katere korake moramo narediti, da bo gospodarstvo postalo bolj odporno na spremembe (risk management);
• Vse, kar smo skušali implementirati leta, se je v času pandemije implementiralo v nekaj dneh;
• V javni upravi bi želeli to fleksibilnost, ki smo jo dosegli v času pandemije, obdržati tudi sedaj.

Vsa predavanja iz poslovnega sklopa Javna uprava si lahko ogledate na https://www.ntk.si/urnik/remote/. Na voljo so vsem tistim, ki imajo na ntk.si odprt uporabniški račun.