Naj danes pričnem v slogu starega nergača, ki mu je v največji užitek v življenju nekomu zagreniti dan. Bolj natančno – zagrenili si ga boste sami, če se boste odločili za naslednji preizkus. Svoje zaposlene vprašajte, ali vam znajo opredeliti vizijo in poslanstvo vašega podjetja. Ne bi smelo biti tako težko, kajne? Navsezadnje imajo vsa resna podjetja že na svoji spletni strani jasno navedeno, zakaj obstajajo in kaj si želijo doseči. Verjemite mi, da boste skoraj zagotovo negativno presenečeni nad rezultati. Si želite še nekoliko bolj črnega scenarija? Povprašajte jih o poslovnih strategijah (core business strategies) vašega podjetja. Zastavite jim torej vprašanje, kako boste prišli, kamor si želite. Glede na raziskave boste kot odgovor v najboljšem primeru najverjetneje dobili nejasne in napol točne posplošene izjave, v najslabšem pa zgolj na stežaj odprta usta.        

Zmagovalna strategija je tista, ki je jasna vsem

Morda na prvi pogled ni povsem očitno, zakaj naj bi zaposleni v podjetju poznali poslovne strategije. Mar niso zato zadolženi zgolj menedžerji? Preden si ogledamo nekaj konkretnih številk, si zato predstavljajte, da ste trener nogometnega moštva v eni od najboljših lig na svetu. Pred odločilnim derbijem na koncu sezone z neposrednim tekmecem za naslov prvaka ste oblikovali briljantno strategijo, s katero praktično ne morete izgubiti, nato pa se odločite, da jo boste zaupali zgolj vratarju, levemu krilu in enemu napadalcu – ostali se bodo že znašli. Ne zveni najbolj prepričljivo, mar ne? 

Grahame Dowling in Pat Auger sta v Avstraliji že pred nekaj leti izvedla preprosto raziskavo. Seveda ne med nogometnimi ekipami, temveč med večjimi avstralskimi podjetji. Vzorčnemu številu zaposlenih v podjetjih so pokazali šest izjav – ena od njih se je nanašala na korporativno strategijo njihovega podjetja, tri na strategije njihovih neposrednih konkurentov, dve izjavi pa sta označevali strateško usmerjenost podjetij izven Avstralije. Zaposleni so morali določiti, katere izjave pripadajo njihovemu podjetju in njihovi avstralski konkurenci. Rezultat? Zgolj 29,3 % zaposlenih je bilo sposobnih pravilno ugotoviti, katera izjava označuje poslovno strategijo njihovega podjetja. Z drugimi besedami – kar 70 % ni bilo jasno, kaj točno naj bi bila strategija njihovega podjetja in kako naj bi se razlikovala od konkurence! Pri tem je treba poudariti, da je šlo za prepoznavna podjetja z velikimi tržnimi deleži v njihovi industriji. Kakšno mora biti šele stanje v manj uspešnih podjetjih?!  

Zakaj je poznavanje strategij podjetja na različnih organizacijskih nivojih torej tako pomembno?

• Z informiranjem in jasno komunikacijo vizije in strategije podjetja zaposleni razvijejo občutek usmerjenosti in osredotočenosti.
• Z jasno razlago, zakaj sta končni cilj in pot do njega pomembna, se dvigneta motivacija in odločenost, da se delo dobro opravi.
• Z aktivnim vključevanjem zaposlenih v strategijo podjetja ti postanejo bolj angažirani, prevzemajo odločitve in tveganja v korist svojega podjetja.

Komunikacija, navdih in angažma – kako?

Usmerjenost k strateškemu razmišljanju in učinkovito izvajanje poslovnih strategij na dnevni ravni se vse preveč rada izgubita v množici sprotnih nujnih opravil. V Forbesu so zato definirali pet ključnih točk, na katere je treba biti pozoren, če si ne želimo, da bi podjetniška vizija izginila izpred oči zaposlenih.

1. Natančno definirajte in opišite, kaj v vašem poslu pomeni zmagovati

Osnovno načelo vsake zmagovalne ekipe je osredotočenost na konkreten strateški cilj. Pot do tega cilja mora biti jasna vsem igralcem. Kot sta ugotovila Dowling in Auger v prej omenjeni raziskavi, je pogosta težava v tem, da strateški cilji podjetja pogosto niso bili jasno definirani že na najvišjih nivojih v podjetju. Kot svetuje Brent Dyker, ki je pri podjetju DOMO zadolžen za strategije na področju big data, je zato morda za začetek dobro, da najprej še enkrat razčistite strateške prioritete na samem vrhu:

• Vizijo svojega podjetja razdelite na ključne strateške cilje. Katerih je pet ključnih načrtovanih dosežkov vašega podjetja v prihodnjem letu?
• Poenostavite jih. Če imate več kot pet tovrstnih ciljev, se morda prekrivajo in se jih da strniti.
• Najdite konsenz o strateških ciljih med vsemi vodilnimi v podjetju. V primeru, da med vodilnimi ni strinjanja o glavnih usmeritvah, pač težko govorimo o konsistentnih strategijah.
• Razdelite jih po pomembnosti. Vsi cilji niso enako pomembni, četudi se morda na prvi pogled zdijo.
• Razdelite odgovornost. Kdo bo odgovoren za izvajanje določene strateške usmeritve?
• Definirajte specifične taktike. Naj vsak odgovorni poda natančen načrt za doseganje strateških ciljev.
• Natančno in jasno določite metrike za posamezne cilje. Kakšen je načrtovan promet? Na katerih trgih? Do kdaj je treba načrte uresničiti?
• Periodično revidirajte svoje cilje. Določite roke, ko boste premislili in ponovno uskladili strateške načrte.

2. Merljivi cilji, razumljivi vsakemu zaposlenemu

Mnogo strateških načrtov se osredotoča zgolj na finančne parametre. Vendar se je treba zavedati, da se veliko zaposlenih pri svojem vsakdanjem delu ne srečuje in posledično ne identificira s pojmi, kot so denarni tok, profitna marža in dobiček iz poslovanja. Pomislite na delavce v centru za podporo strankam. S katerimi cilji se poistovetijo oni in kako lahko njihove dnevne naloge prikažete v luči strateškega poslovanja podjetja? Je to skrajšanje čakalnih vrst pri telefonskih klicih? Hitrejša dostava?

3. Opolnomočite svoje zaposlene

Morda se vam zdi to očitno, a vse prepogosto se pozablja, da morajo biti zaposleni za sledenje strateškim ciljem podjetja tudi ustrezno opremljeni. Jasno jim mora biti, kaj se od njih pričakuje. Potrebujejo informacije in veščine, ki jih pridobijo s treningi in izobraževanji. Potrebujejo ustrezno opremo in motivacijo s strani sodelavcev in neposrednih nadrejenih. Počutiti se morajo kompetentne. 

4. Feedback, feedback, feedback

Povratnih informacij ni praktično nikdar dovolj. V primeru, da jih je premalo, pa dobesedno uničujoče vplivajo na zavzetost zaposlenih. Vsak človek občasno pričakuje pohvalo in večina bo bistveno bolj vesela konstruktivne kritike kot molka. Redni sestanki in evalvacije ter ažurno podajanje vseh pomembnih informacij o dnevnih nalogah in širših strateških ciljih morajo postati del rednih organizacijskih procesov. 

5. Vzpostavite ozračje zaupanja

Zaupanje bi moralo biti v osrčju organizacijskih vrednot. Prav konstantna komunikacija z zaposlenimi in jasna razlaga ključnih odločitev v organizaciji sta ključ do vzpostavitve tovrstnega vzajemnega zaupanja. Vzpodbudite zaposlene naj posredujejo svoje ideje in jim prisluhnite, nagradite dobro opravljeno delo in zahtevajte odgovornost za slabo zaključene naloge. Mižanje na eno oko pri povprečno opravljenem delu vas lahko namreč hitro stane zaupanja pri zaposlenih, ki se trudijo nadpovprečno, in hitro se znajdete v začaranem krogu.

Strateško razmišljanje se torej nikakor ne prične in ne konča zgolj pri direktorjih in vodilnih menedžerjih. Jasno zastavljena strategija podjetja na vseh ravneh je najboljše zagotovilo za to, da bodo zaposleni čutili, da so del večje zgodbe. In to šteje.