Energetsko oskrbo naših domov, pisarn, avtomobilov in vse večje množice pametnih naprav lahko zato vsaj v tej točki zlahka primerjamo s področjem osebnega zdravja. Dokler vse poteka tako kot mora, se niti ne zavedamo njenega izjemnega pomena. Samoumevno se nam zdi, da pritisk na stensko stikalo prižge luč in da je na bencinski črpalki vedno na voljo gorivo vsaj dveh različnih tipov. 

Vendar se hkrati vse bolj zavedamo omejenosti zalog fosilnih goriv, pomena iskanja čistejših in okolju bolj prijaznih alternativ ter varčevanja z energijo na celotni poti do končnega uporabnika. Tudi v energetski panogi se vedno večje število podjetij po pomoč pri racionalizaciji poslovanja obrača k orodjem za analizo ogromnih podatkovnih baz oziroma k data miningu.

Lekcija z začetka energetske verige vrednosti: nafta, zemeljski plin in big data

Kar sedem od desetih po prihodku največjih podjetij na svetu najdemo v energetski panogi. Vendar bi se zmotili, če bi predvidevali, da so bila ta podjetja med prvimi, ki so se sistematično lotila vlaganj v podatkovne analize. Dejansko je bila energetska industrija precej zadržana do novih tehnologij in šele močni pritiski k zniževanju stroškov in povečanju proizvodnje so pripeljali do povečanega zanimanja za nove rešitve. Izjemni finančni viri jim sedaj seveda omogočajo tudi obsežna vlaganja v visoko tehnologijo in analize super-kompleksnih podatkovnih struktur. Skupni obseg vlaganj v big data analitiko v energetskem sektorju bo po oceni družbe ABI Research do leta 2019 presegel 21 milijard USD, kar je skoraj trikrat več kot leta 2014, ko je znašal 7 milijard USD.

Analiza podatkov je možna, ko obstaja možnost njihovega sistematičnega zbiranja in merjenja s pomočjo uporabe novih tehnologij. Prav energetski sektor je dokaz, kako dramatično lahko tehnologija spremeni načine delovanja in komuniciranja organizacij. V naftni industriji smo bili v zadnjem desetletju priča vzponu uporabe tehnologije, ki neposredno z naftnih polj v realnem času sporoča kritične podatke. Z njihovo pomočjo je mogoče centralizirano upravljati z vrtalno in skladiščno opremo, načrtovati prihodnje črpanje in potrebne zaloge, nadzorovati delovne aktivnosti zaposlenih več tisoč kilometrov proč ter planirati raziskave in sondaže na novih terenih.

Vsa nova orodja sicer pripomorejo k optimizaciji poslovanja, hkrati pa z njimi pridobimo nepregledno množico bolj ali manj strukturiranih podatkov. Sposobnost, da iz teh podatkov izluščimo prej nepoznane vzorce in na ta način pospešeno izboljšamo učinkovitost dobave energije, je sito, na katerem se bodo v prihodnosti ločevala uspešna in neuspešna energetska podjetja. 

S pomočjo novih vrtalnih tehnologij in napredne obdelave podatkov je zvezna država Teksas, ki je vse od naftne krize v sedemdesetih letih doživljala zdrse in padce, danes šesti največji svetovni pridelovalec nafte. Večji tudi od vseh držav članic OPEC, razen Savdske Arabije.

Za slovenski prostor so še nekoliko bolj zanimive zgodbe podjetij, ki so v energetski verigi bližje potrošniku. Kako lahko ta podjetja s pomočjo analiz velikih količin podatkov pomagajo svojim kupcem prihraniti, jim ponuditi nove storitve z dodano vrednostjo in izboljšati svojo konkurenčnost?

Razumevanje podatkovnih analiz nam lahko pomaga izboljšati razumevanje uporabnikov, vendar takojšnjih čudežev ni pričakovati

Leta 2013 je družba Gartner koncept big data postavila prav na vrh svoje lestvice najbolj prenapihnjenih tehnoloških pričakovanj. Večina podjetij, ki se ukvarja z big data analizami, naj bi obljubljala bistveno več, kot bi lahko dejansko izpolnila. V naslednjih treh letih se je zgodilo marsikaj, vendar še vedno velja, da analiza podatkov in njihovo urejanje na način, ki bo imel za uporabnike resnično vrednost, ostaja ogromen izziv ne glede na industrijo.

Big data in štirikrat »V«

Christian Kirschiniak, eden od strokovnjakov za big data vprašanja pri podjetju IBM, je na srečanju World Energy Council pojasnil, da je treba za uspešen prenos big data analiz v reševanje vsakdanjih težav že na samem začetku zadostiti štirim pogojem:

• Obseg (Volume) – dovolj velika osnovna baza podatkov je osnova, a nič več kot to.
• Različnost (Variety) – vzorec podatkov mora biti dovolj raznolik in reprezentativen.
• Hitrost (Velocity) – podatke moramo biti sposobni obdelati v dovolj kratkem obdobju.
• Verodostojnost (Verocity) – podatki morajo biti zbrani s pomočjo ustreznih metodologij.

Big data torej ne pomeni zgolj veliko podatkov, temveč morajo biti ti podatki ustrezno zbrani, prečiščeni in končno pripravljeni v obliki, ki uporabniku v dovolj preprosti luči osvetli določeno težavo, kot na primer porabo energije v domačem gospodinjstvu.

Pametni števci v vseh gospodinjstvih so zgolj vprašanje časa

Praktično vsak plačnik položnic se je v življenju že srečal s situacijo, ko niti sam niti s pomočjo prijateljev ni bil sposoben razvozlati specifikacije računa za plin ali elektriko. Včasih so nekoliko nejasni dobavitelji, včasih gre za specifične lokalne regulative, končni rezultat pa sta slaba volja in občutek, da so števci v stanovanjih namenjeni sami sebi.

Prav zato je energetska panoga ena tistih, kjer potrošniki lahko na srednji rok pričakujejo največ koristi od big data analiz. S pomočjo podatkov bo namreč kmalu končno mogoče v realnem času spremljati porabo elektrike in plina ter z njima povezane stroške do centa natančno.

Za hip poglejmo v tujino, kjer podjetje British Gas v britanskih gospodinjstvih nov pametni števec energije namesti vsaki dve minuti. (Da ne bo pomote, pametne števce poznamo tudi v Sloveniji, vendar je njihova uporaba zaenkrat še omejena.) Gre za napravo, ki nadomešča starejše števce, hkrati pa lahko z njeno pomočjo prek integriranega zaslona ali povezave z računalnikom ali aplikacije v mobilnem telefonu pridobimo jasno strukturirane in vizualizirane podatke o resnični porabi v danem trenutku.

Prvič v zgodovini lahko uporabniki spremljajo dejanski strošek pozabljenih prižganih luči, likanja petih srajc ali gretja skodelice vode za čaj. Do leta 2020 bo pametni števec v Veliki Britaniji postal standard v vseh gospodinjstvih.  

Vendar celotna slika postane zanimiva šele, ko se od posameznega števca pomaknemo višje. British Gas trenutno namreč z 1,5 milijona pametnih števcev zbira 48 različnih podatkov o porabi, odvzem podatkov pa se izvrši vsake pol ure. Številke se bodo v prihodnjih letih samo še povečevale! Pridobljene informacije so seveda za distributerje in dobavitelje izjemno dragocene, saj lahko z njihovo pomočjo na primer predvidijo, kdaj se bo povečalo povpraševanje, še bolj pa so informacije zanimive za potrošnike. Zaradi števcev  jim namreč lahko podjetja pomagajo ustvariti celostno sliko energijske porabe in z odgovori na tehtna vprašanja pridobiti zaupanje svojih strank:

• Kdaj je poraba najvišja? Zakaj ravno tedaj? 
• Katere naprave bi lahko pogosteje izklapljali? 
• Ali je glede na podobna gospodinjstva mogoče prihraniti? 
• Kakšna je poraba v drugih delih države? 
• Koliko denarja porabim za osvetlitev? Koliko za ogrevanje?

Potrošniki so vsak dan bolj ozaveščeni in informirani. Tudi v Sloveniji kmalu ne bodo več s potrpežljivostjo čakali na površne odgovore na zgornja vprašanja. Zahtevali bodo možnost, da lahko sami na svojem telefonu ali tablici v petih minutah izvejo vse, kar jih zanima. Vizualizacija in infografika sta samoumeven del paketa. Potrošniki bodo pripravljeni posredovati več podatkov, kot jih posredujejo sedaj, a v zameno bodo pričakovali tudi boljše in nove storitve. Koncept zaupanja vrednega ponudnika energije se spreminja za vselej.