Tudi Slovenija spodbudno jadra na valu novih tehnoloških sprememb. V marcu je bil s podpisom pogodbe narejen pomemben korak v smeri ustanovitve Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (International Research Centre on Artificial Intelligence = IRCAI), ki bo prvi tovrstni globalni center pod okriljem Unesca, s katerim se Slovenija postavlja na zemljevid najbolj globalno naprednih držav na področju umetne inteligence. Nedolgo zatem je javna uprava pokazala, da se lahko z rabo modernih tehnologij učinkovito in predvsem hitro prilagodi tudi na nove oblike dela, ki jih je spodbudila pandemija covida-19.

A če se dobre prakse informatizacije javne uprave vrstijo od vsepovsod — do danes že več kot 130 držav svojim državljanom nudi spletne storitve — pa vseeno ne gre spregledati dejstva, da:

• je uspešnih iniciativ javnega sektorja še vedno manj, kot bi si želeli. Kot je opozoril McKinsey, jih kar 80 % klavrno propade, kar je še nekoliko slabši rezultat kot v primeru privatnega sektorja, kjer se številka giblje pri 75 %.
• večina vlad še zdaleč ni izkoristila vseh prednosti digitalizacije. Da bi to storile, morajo svoje iniciative za digitalno preobrazbo ponesti globlje od golega zagotavljanja spletnih storitev prek portalov za e-upravo v samo srčiko delovanja države. To pa pomeni iskanje možnosti za povečanje produktivnosti, sodelovanja, učinkovitosti procesov in spodbujanja inovacij.

Prav zato bi za tokratni zapis rada prevesila tehtnico v drugo smer in se usmerila v to, kaj lahko javni sektor v prvi vrsti naredi, da bi dvignil stopnjo uspešnosti digitalnih iniciativ, poenostavil svoje notranje procese in izboljšal vsesplošno izkušnjo javnih storitev. Začnimo z izzivi.

Izzivi javnega sektorja

Pri poskusih transformacije javnega sektorja je bilo do danes veliko truda vloženega v prilagajanje obstoječih modelov dela, ki pa običajno prinesejo iste stare rezultate. Če želimo javne uprave res spremeniti in jih pripraviti za potrebe 21. stoletja, moramo razmišljati o novih pristopih k delovanju.

Seveda imajo ministrstva in vladne agencije za razliko od privatnih podjetij pri tem svojevrstne izzive: že v osnovi se srečujejo z okrnjenim budgetom, hitrimi očitki nad porabo javnega denarja, pa tudi z izzivi samega delovanja in upravljanja agencij, kjer so daljši roki za zagotavljanje sredstev stalnica, tako kot izzivi ohranja strateške usmeritve v primeru zamenjav politik.

A dejstvo je, da bodo morali ukrepati, če ne bodo želeli dopustiti, da bi vrzel med tem, kaj lahko svojim državljanom in organizacijam ponudijo, ter njihovimi dejanskimi željami in potrebami eksponentno naraščala.

Zato je zelo pomembno, da se javni sektor v sklopu transformacije:

• začne osredotočati na rezultate, ki jih želi z njo doseči in ki so hkrati usklajeni z njihovo osnovno dejavnostjo in vizijo kot javnim organom,
• nato pa poiskati načine, kako to doseči.

Tehnologija je tu vsekakor lahko v veliko pomoč, a njeno uvajanje ne sme postati samo sebi namen. Pri modernizaciji ali, če hočete, digitalizaciji procesov sta ključna predvsem mehanizem upravljanja sprememb (ang. change management), ki zagotavlja, da bodo novo sprejeti način dela zares zaživeli ter da se bodo uslužbenci v javni upravi z njegovo pomočjo lažje prilagodili spremembam in spremenjenemu načinu dela, in pa vlaganje v izobraževanje in usposabljanje vseh deležnikov, kjer so javni upravi lahko v zgled primerljivi uspešno izpeljani projekti iz privatnega sektorja — projekti javne uprave se po kompleksnosti nenazadnje lahko z lahkoto primerjajo s tistimi velikih korporacij.

 

Kako je uspelo drugim?

Številne uspešne vladne pobude za transformacijo delovanja javne uprave so uspele s prenašanjem najboljših praks iz zasebnega v javni sektor. Poglejmo si nekaj najodmevnejših primerov, ki jih je izbrskal McKinsey.

1. Britanski gov.uk

Gov.uk velja za enega najboljših primerov dostopnosti storitev digitalne uprave na svetu. Danes je prek njega vloženih več kot 85 odstotkov davčnih napovedi in 98 odstotkov prijav na vozniški izpit. Njegov uspeh zagotavljanja celovitih storitev za uporabnike je rezultat visoke osredotočenosti in transparentnosti vladne digitalne službe, ki je bila zadolžena za izvajanje in nadzor digitalne preobrazbe s ključnim vodilom “digitalno po naravi”. Po vladnih ocenah je portal gov.uk v letu dni od uvedbe prihranil 42 milijonov funtov vladnih izdatkov.

2. Danski IT Projektraad

Za boljšo koordinacijo in stroškovno učinkovitost obsežnih IT-projektov je Danska ustanovila svet za digitalizacijo IT Projektraad. Agencija od vladnih institucij zahteva, da se pri načrtovanju svojih naložb v IT držijo določenih metodologij in smernic, kar je danski vladi pomagalo uveljaviti skupne standarde in zmanjšati nepotrebne oz. nesmotrne naložbe.

3. Južna Koreja in Velika Britanija s privabljanjem talentov

Digitalne preobrazbe zahtevajo specializirana znanja, ki jih je na trgu velikokrat težko najdi. Še posebej v primeru vladnih organizacij, ki se za talente borijo s privatnimi podjetji in organizacijami, ki lahko talentom ponudijo veliko boljše plače in jih usmerjajo na njihovi karierni poti. Vseeno pa je nekaj vlad našlo načine, kako te talente zvabiti v svoje vrste.

V Južni Koreji je velik del vladne informacijske infrastrukture centraliziran in zbran v nekaj podatkovnih centrih, ki državljanom zagotavljajo številne storitve e-uprave. Pri novačenju talentov stavijo na izziv upravljanja takšnega obsežnega podatkovnega centra, prav tako pa posameznikom dajejo priložnost izboljšanja različnih spletnih storitev.

V Veliki Britaniji se s podobnim izzivom spopadajo tako, da visoko učinkovitim diplomantom ponujajo hitre možnosti napredovanja na različnih področjih vladnih služb, vključno z IT.

4. ZDA in sprejemanje odločitev s pomočjo masovnih podatkov in analitike

Ameriška vlada je bila ena izmed najbolj dejavnih pri uporabi podatkov za podporo vladnemu odločanju. Oblikovali so data.gov, centralno skladišče vladnih orodij, virov in informacij o čisto vsem — od energetskih informacij do znanstvenih raziskav. Danes pa služi tudi za pomoč podjetjem in zasebnim državljanom pri izvajanju raziskav, razvoju spletnih in mobilnih aplikacij ipd.

Vse omenjene iniciative so z jasno zastavljenimi pristopi drastično povečale vrednost storitev za državljane, hkrati pa pokazale, kako se lahko javni sektor učinkovito loti digitalizacije, se reorganizira, zniža stroške delovanja, začenja odpirati nova delovna mesta in deluje v skladu z javnimi potrebami.

Ula Kapezinskaite Duric, Senior Account Executive For Public Sector, Enterprise Group at Microsoft