Estonija je v letu 2007 prvič preizkusila e-volitve, Švedi so že v letu 2010 uvedli e-naročanje na zdravstvene preglede, Slovenija se je slednji pobudi priključila letos. Države po vsem svetu se vse bolj odločno podajajo na pot digitalizacije javnih storitev. In njihove iniciative imajo lahko za vse veliko koristi, če se bodo le uspele realizirati.

Predstavljam si, da bi bilo življenje veliko preprostejše, če bi bila samodejno napotena na rutinski zdravstveni pregled ali opomnjena, da mi bo kmalu potekla veljavnost osebnega dokumenta. Zagotovo bi si s tem prihranila vsaj nekaj živčnih odhodov na dopust. In sodeč po Raconteurjevi raziskavi (Slika 1), se z mojimi opažanji poenoti večina Zemljanov.

Vir: Raconteur

Vsi si želimo digitalne javne uprave, ki bi poenostavila kar nekaj mukotrpnih postopkov. Izkušnje iz digitalnega vsakdana, v katerem obvestilo priroma v e-nabiralnik, že če smo izdelek nehote pozabili v spletni košarici, so nas razvadile do te mere, da težko prenašamo nič kaj intuitivne in slabo organizirane spletne strani oz. storitve javne uprave. Državljani in podjetja pričakujejo, da bodo vladne informacije oddaljene le klik in da jih bo mogoče hitro najti in razumeti. 

Na drugi strani pa imajo tudi vlade vse več razlogov, da tem pričakovanjem ustrežejo. McKinsey je pokazal, da bi z izkoriščanjem potenciala digitalizacije države po svetu lahko samo na račun boljšega upravljanja stroškov in učinkovitejšega delovanja skupno prihranile dolarjev na leto. 

Storitve v skupni rabi, boljše sodelovanje in integracija, učinkovitejše upravljanje prevar in večja produktivnost vsi skupaj omogočajo enostavnejše delovanje držav. In v času naraščajočih proračunskih pritiskov vlade na nacionalni, regionalni in lokalni ravni teh prihrankov ne morejo zapostavljati.

Vseeno pa bi bilo krivično trditi, da so javne storitve po svetu obtičale v času. Accenture je pokazal, da se je samo v zadnjih dveh letih zadovoljstvo z njimi vidno povečalo, tudi na račun vedno večjih vložkov, ki jih države namenjajo za e-participacijo. Slovenija se je s svojimi prizadevanji po zadnjih meritvah Združenih narodov pri tem še posebej dobro odrezala in podvojila svoj indeks spletnih storitev (OSI) ter tako pristala na 19. mestu med 193 državami članicami.

Kako države po svetu spreminjajo javni sektor?

Tovrstne iniciative so prav gotovo javne storitve še dodatno približale širšemu krogu prebivalstva. Tu imam v mislih prebivalce na podeželju, osebe z zmanjšano mobilnostjo ter vse tiste, katerih delo in življenjski slog ne sovpada s pojmovanjem tipičnega delovnega časa.

A prostora za napredek je kljub dosežkom še veliko. Z razmahom umetne inteligence (UI) in interneta stvari (IoT) se odpirajo nove možnosti, ki bi jih lahko oblasti koristno izrabile, še posebej pri iskanju priložnosti za dvig produktivnosti, sodelovanja, učinkovitosti in inoviranja.

Se želite seznaniti tudi z drugimi trendi, ki jih narekuje digitalizacija? Ne zamudite največjega IT dogodka pri nas in se nam pridružite na 23. NT konferenci!

Prijava na NT konferenco >> https://www.ntk.si/prijava/