Ula Kepezinskaite Duric | Največje bogastvo: kako umetna inteligenca spreminja medicino in zdravstvo
Zjutraj pridete na delovno mesto, na hitro spijete prvo jutranjo kavo in se zakopljete v dokumentacijo. Na mizi vam je nekdo pustil visokoresolucijsko fotografijo, vaša naloga pa je, da jo zelo natančno pregledate. Če ste v dvomih, raje še enkrat preverite, saj je vsaka napaka dobesedno življenjsko pomembna. Ko ste se odločili za študij medicine, zagotovo niste načrtovali, da bo diagnostično delo tako časovno potratno. Vendar bližnjic žal ni, saj so fotografije tkiva nastale zaradi suma metastaz in od vas so odvisni nadaljnji koraki obravnave pacienta. Prav bi vam prišla pomoč, saj bi svoj čas raje posvetili neposrednemu delu s pacienti ali zanimivim raziskavam. Pomoč je na vidiku – napredni algoritmi so že danes sposobni vizualne vzorce prepoznati z do deset odstotkov večjo natančnostjo kot zdravnik, ki bi imel teoretično na voljo neomejeno količino časa. To je zgolj en primer, kako bo umetna inteligenca v prihodnosti spreminjala oziroma kako že danes spreminja medicino in zdravstvo. Priložnosti je še ogromno, vprašanje pa je, če jih dovolj dobro izkoriščamo.
1. Kardiologija
Določene aplikacije umetne inteligence (UI) so v kardiologiji v rabi že desetletja. Vendar medicina spada med nekoliko bolj konservativne vede (kar je popolnoma razumljivo, ko so v igri zdravje in človeška življenja), zato smo v resnici še precej na začetku vseh možnosti, ki jih srčnim bolnikom ponuja UI. Kot je lepo poudaril prof. Luciano Floridi, en izmed najboljših sogovornikov na temo družbenih aspektov razvoja umetne inteligence, smo tudi v medicini na točki, ko bi se morali vprašati: »Predstavljajte si, da gledate na naš čas čez dobro stoletje. Kako bodo o nas govorili ljudje takrat? Bodo rekli, imeli so vse te priložnosti, pa so jih zamočili? Ali bodo dejali: glede na vse, so kar dobro izkoristili vse možnosti, ki so se jim kazale, lahko se jim zahvalimo?«
Že na področju preventive se odpira novo polje s pametnimi nosljivimi napravami (ang. wearables), ki v realnem času beležijo podatke o srčnem delovanju, zaznajo anomalije in preventivno sprožijo poziv k ukrepanju. Na podoben način delujejo tudi sodobni srčni spodbujevalniki. Če je bil včasih namen vsaditve spodbujevalnika predvsem preživetje pacienta, je mogoče z današnjimi spodbujevalniki bistveno natančneje meriti vrednosti delovanja srca, korigirati aritmije in izboljšati kakovost življenja pacienta.
2. Operacije in kirurgija
Umetna inteligenca je prisotna tudi v operacijskih sobah, kjer zdravnikom priskoči na pomoč s hitrim serviranjem potrebnih podatkov, v nekaterih primerih pa poskrbi tudi za pomemben del operacije. Robotske medicinske roke so pri nas sicer še redkost, vendar dobri rezultati celjske bolnišnice, ki se lahko pohvali z robotskim sistemom za zdravljenje raka prostate, dajejo slutiti, da jih bomo kmalu dobili še več. Namesto dolge operativne rane je zaradi boljšega vpogleda, ki ga omogoča robot, operacijo moč izvesti zgolj s petimi manjšimi vbodi, kar pacientu bistveno olajša in skrajša okrevanje.
3. Odpornost na antibiotike
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da je odpornost na antibiotike vedno večji problem javnega zdravstva v Evropi. Pojav in širjenje bakterij, odpornih na antibiotike, ogroža bolnike, saj okužbe z njimi povečajo obolevnost in so lahko smrtno nevarne. S pomočjo strojnega učenja je mogoče lažje identificirati genske strukture, ki sprožajo odpornost na antibiotike, in na ta način zagotoviti njihovo ustrezno učinkovanje.
4. Zdravstveni kartoni in administracija
Priznajte, da je nekoliko komično, da v času vzpona naprednih kognitivnih tehnologij do večine naših zdravstvenih podatkov vsaj pri nas lahko dostopamo zgolj – v kartonih. Tudi na tem področju lahko v kratkem pričakujemo spremembe, saj bo mogoče s pomočjo UI lažje voditi osebne kartoteke (ang. electornic health records – EHR), zmanjšala se bo količina ročnih vnosov, kar bo zagotovo predstavljalo razbremenitev tako za zdravnike kot za medicinske tehnike, sestre in ostalo podporno osebje.
5. Zdravljenje rakavih obolenj
Dr. Siddhartha Mukherjee, avtor ene najbolj znanih knjig o rakavih boleznih, je zapisal: »Zgodba o raku je zgodba o pacientih, ki se borijo in preživijo, ki se z odpornostjo in iznajdljivostjo pomikajo od enega stadija bolezni do drugega.« Imunoterapija oziroma zdravljenje raka pač ni eksaktna znanost. V množici različnih možnosti zdravniške ekipe izberejo tisto, za katero ocenjujejo, da bo najbolj uspešna. DNK struktura pacienta pa določa, kako se bo pacient na zdravljenje odzval. S pomočjo UI je seveda mogoče zbrati več informacij, kot bi jih lahko še tako obsežna ekipa zdravnikov, hitreje analizirati vzorce sprememb in prilagajati zdravljenje potrebam vsakega posameznega bolnika.
Zgoraj omenjene možnosti so seveda zgolj vrh ledene gore potenciala, ki ga UI prinaša na vsa področja našega življenja, ne zgolj v medicino. Kot je pred nekaj meseci poudaril Satya Nadella, direktor Microsofta, bistvo namreč ni v »čarobnih tehnologijah, temveč v ljudeh, ki bodo te tehnologije zares uporabljali«. Tisti, ki skrbijo za naše zdravje, so zagotovo med njimi.
Ula Kepezinskaite Duric, Senior Account Executive Public Sector Slovenia & Croatia Microsoft Slovenia