Presenetljivo veliko Slovencev je že dobilo telefonski klic, pri katerem se je klicatelj predstavljal kot njihov bančni svetovalec, zavarovalniški agent, uslužbenec na policiji, finančni upravi ali v IT-oddelku in še bi lahko naštevali primere, ko želijo neznanci s klici prek ponarejenih lažnih številk (v angleščini se uporablja izraz spoofed numbers) ljudi speljati na limanice. Nekaterim so pobrali tudi precejšnje vsote denarja.

Naj že kar na začetku vsem, ki prejmete nenavaden klic z domače ali tuje številke, damo preprost nasvet: klic čim prej prekinite, v nobenem primeru pa neznanim klicateljem ne dajajte občutljivih osebnih ali bančnih podatkov.

Kot pojasnjujejo pri  pri Telekomu Slovenije, gre pri ponarejenih oziroma lažnih številkah za telefonske številke, ki jih klicatelji namerno ponaredijo, da prikrijejo svojo identiteto. To naredijo tako, da spremenijo informacije o ID klicatelja, ki se prikažejo prejemniku klica. Pogosto za to uporabijo storitve VoIP (Skype, Google Voice in druge), posebno programsko opremo za prikrivanje identitete in prikaz lažne telefonske številke na vašem zaslonu ter še nekatere druge načine.

Prevaranti vam lahko ukradejo tako denar kot identiteto

Goljufi želijo z lažnimi klici ljudi pretentati, da jim posredujejo podatke o svojih bančnih računih ali karticah, različnih poverilnicah, ki jih uporabljajo za dostop do službenih omrežij, ali da si s spleta naložijo zlonamerno programsko opremo. Na področju telemarketinga se ponarejanje številk uporablja zato, da se poveča verjetnost, da bo klicana oseba njihov klic sprejela, nato pa jo bodo pregovorili za nakup določenih izdelkov ali različnih finančnih produktov, ki se nemalokrat izkažejo za lažne.

Kot pravijo pri Telekomu Slovenije, lahko tovrstni klici, ki so na prvi pogled videti predvsem nadležni, povzročijo različne oblike oškodovanj, pri katerih se lahko izgubi tudi zelo veliko denarja. Poglejmo si najpogostejše.

Na prvo mesto lahko umestimo finančne prevare. Prevaranti se v tem primeru predstavljajo kot bančni uslužbenci in vas prosijo za številko kreditne kartice ali bančnega računa. Lahko vas napeljejo tudi do tega, da izvedete finančno transakcijo.

Drugi primer je kraja identitete. Klicatelji lahko zbirajo osebne informacije, kot so rojstni podatki, davčna številka, naslov stalnega bivališča in drugi podatki. Namen tega je, da ljudem ukradejo identiteto, se lažno predstavljajo in skušajo pridobiti občutljive podatke, do katerih sicer nimajo dostopa. Pogost izgovor je potreba po »posodobitvi evidenc«.

Prepričajo vas lahko tudi v namestitev izsiljevalskega virusa

Spoofing je lahko tudi uvod v kibernetski napad z izsiljevalskim virusom (ransomware). Prevaranti vas lahko prepričajo, da prenesete škodljivo programsko opremo. Pokličejo vas na primer z lažne številke, ki se prikaže kot Microsoftova tehnična podpora. Trdijo, da je na vašem računalniku zaznana virusna okužba in da morate za odpravo težave namestiti določeno programsko opremo ali omogočiti oddaljen dostop. Ko žrtev to stori, prevaranti pridobijo nadzor nad računalnikom in lahko ukradejo osebne podatke, finančne informacije ali namestijo izsiljevalsko kodo.

Omenimo še emocionalno manipulacijo, s katero nepridipravi izkoriščajo strahove in čustva ljudi. Pokličejo vas na primer z lažne številke policije, vas prestrašijo, da ste vpleteni v kazensko dejanje, in od vas zahtevajo plačilo kazni, da bi se izognili aretaciji.

Kaj lahko storite, da ne postanete žrtev spoofinga?

Bodite karseda pozorni. Predvsem bodite skeptični do vsakega klica s sumljive številke in v takem primeru nikoli po telefonu ne delite osebnih ali finančnih podatkov. Prav tako ne vračajte klicev iz sumljivih neznanih številk, saj si lahko v nekaterih primerih nakopljete visoke stroške za povratne klice.

Vedno preverite identiteto klicatelja. Če vas nekdo pokliče in trdi, da je iz vaše banke, podjetja ali vladne agencije, prekinite klic in sami pokličite nazaj na uradno številko, ki jo najdete na njihovi spletni strani ali v uradnih dokumentih. Če vas nekdo sili v takojšnje ukrepanje ali vam grozi, prekinite klic in preverite situacijo iz drugega vira.

Obstajajo tudi tehnološke rešitve, ki vam lahko pomagajo. Na voljo je kar nekaj aplikacij, ki pomagajo prepoznati in blokirati klice s ponarejenih številk – na primer Truecaller, Hiya, Nomorobo in druge. Truecaller denimo uporablja podatkovno bazo številk, ki so jih uporabniki označili kot prevarantske ali nezaželene, in vas opozori, če prejmete klic iz take