Povzetki predavanj NT Remote | Proizvodnja | Pospešena transformacija proizvodnih in predelovalnih podjetij
Nove razmere so spodbudile velik pospešek digitalizacije procesov v podjetjih. Veliko proizvodnih podjetij se je ob tem soočilo z velikim upadom povpraševanja, z nezanesljivostjo nabavnih verig materialov in komponent ter s težnjo po spremembi proizvodnega miksa praktično »čez-noč«. Kako so se proizvodna podjetja prilagodila, kaj so začela početi drugače in kako vidijo svoj posel vnaprej?
V uvodnem nagovoru je Mitja Kolbe, Digital Advisor, CEE, Microsoft, predstavil, da podjetja največjo priložnost vidijo v spremembi proizvodnega mixa, kar pa ni vedno enostavno aplicirati in na hitro izvesti. Povedal je, da smo v dveh mesecih doživeli dve leti digitalne transformacije, kar je predstavljalo velik pospešek. Tudi pred 30 leti so podjetja zaradi razpada države ostala brez trga in so se po tem obdobju odlično znašla, zato ni dvoma, da se ne bi znašla tudi sedaj. Ključni faktorji za uspeh vnaprej so, da se zagotovi stroškovna učinkovitost ter poveča inovativnost in prilagodljivost, zatrjuje Mitja Kolbe.
Patrik Sjöstedt, EMEA Regional Business Leader, Manufacturing & Resources Industry, Microsoft, je prepričan, da je treba za uspešen prehod iz krize inovirati s pomočjo digitalne disrupcije. “Kako ublažiti tveganje v nabavni verigi, kako planirati vnaprej?” razmišlja. Eden izmed odgovorov je, da je treba čim več procesov avtomatizirati in pri tem uporabiti tehnologijo umetne inteligence, ki ima vedno večjo vlogo pri organizaciji proizvodnih procesov. V času pandemije je prišlo do velikega pomanjkanja ventilatorjev v NHS bolnišnicah (v UK), treba je bilo najti rešitev, ki bo omogočila proizvodnjo vsaj 1000 ventilatorjev na teden. “To pomeni okvirno 10-letno proizvodnjo v normalnih časih strniti v 10 tednov dolgo proizvodnjo v izrednih časih,” zatrjuje Patrik Sjöstedt. Pomembno je bilo zagotoviti multiplo proizvodnjo na daljavo. »Posneli smo proizvodni proces in dostop do njega podelili vsem, ki so morali proizvajati ventilatorje. Uporabili smo Microsoft Dynamics, da je lahko nabavna veriga delovala. Pri končnem produktu smo uporabili tehnologijo umetne inteligence za namen procesiranja fotografij, da smo lahko videli, da je produkt na koncu isti kot planiran. To je odličen primer, kako uporabiti napredno tehnologijo v proizvodnji,« je še povedal.
“Ogrodje za uspešno proizvodnjo danes in jutri: transformiraj svojo delovno silo; pridobi in ohranjaj stranke na nove načine; zgradi bolj agilno naravnane tovarne; ustvari bolj odporne nabavne verige; poišči ključ do inoviranja in zagotavljaj nove storitve.” – Patrik Sjöstedt
Vsaka transformacija v podjetju bi se morala najprej začeti znotraj nas samih, zaposlenih, in nato znotraj naših procesov. V skupini SIJ ima od vseh področij največ izzivov prav projektni management, takoj za tem pa razvoj software aplikacij ter podpora. »S transformacijo na področju IT službe smo v skupini začeli že konec leta 2017, za namen transformacije pa smo morali najprej investirati v nov podatkovni center, kar je zahtevalo dodaten čas,« je povedal Vladimir Arshinov, CIO, skupina SIJ.
Eno najuspešnejših proizvodnih podjetij pri nas v Sloveniji, Kolektor, ima že lep čas izoblikovano poslanstvo, da poganja pametne tovarne (oz. postane industrija 4.0). »Naša zgodba je zgodba o transformaciji, ki se je začela že vrsto let nazaj, saj smo morali vzpostaviti mrežo podjetij po celem svetu. Zavedamo se svojega domenskega znanja in potrebe na trgu ter skušamo s pristopom odprtega inoviranja narediti en velik ekosistem, skupaj s startup-i, poslovnimi partnerji in ostalimi akterji,» pravi Valter Leban, član uprave, Kolektor. Že leta 2013 so naredili procese znotraj podjetja bolj vitke, kmalu za tem so ustanovili startup Qlector Leap, katerega nosilni produkt temelji na strojnem učenju. Proizvodnim podjetjem pomaga usmerjati proizvodnjo, saj aplikacija napoveduje realizacijo proizvodnje in predstavi predlog aktivnosti, če se ne zgodijo planirani dogodki. Odlična investicija za čas, v katerem so takšne rešitve zares potrebovali.
»Ker imamo neposreden stik z našimi podjetji v Koreji in drugod po svetu, smo za možnost epidemije izvedeli zelo hitro in se pripravili vnaprej. Razvili smo tudi rešitev CORDEA, ki učinkovito pomaga meriti povišano temperaturo.« – Valter Leban.
Kako pomembno je razumeti poslovanje in tako sprejemati boljše odločitve, je poudaril tudi Uroš Hribar, poslovni analitik, ADD. Prav zaradi tega razloga je smiselno stalno vlagati v razvoj orodij za analitiko. V času pandemije so na poslovanje najbolj vplivali splošni absentizem, zmanjšan obseg naročil, zamude in težave s plačili in denarnim tokom ter zamude in težave z dobavami in dostavami. V takšnih situacijah je kritičen zelo hiter odziv, za tem pa takoj faza »recovery-ja« in ustaljeno poslovanje, pravi Uroš Hribar.
»V času krize je ključno razumevanje, kaj se dogaja (obnašanje strank, sprememba prodajnih kanalov, ostale priložnosti), obvladovanje denarnega toka (tekoča napoved prodaje, CFF, AP/AR), spremljanje KPI-jev (kje in kako se lahko izboljšamo) ter z vsem tem zmožnost napovedovanja različnih vrednosti v prihodnjih obdobjih.« – Uroš Hribar
Pogovor okrogle mize se je vrtel okoli ključne teme »kako v novi realnosti zgraditi konkurenčno prednost proizvodnih podjetij v Sloveniji«. Tonči Cerar, IT manager, Helios Group, je povedala, da se je zgodba s pandemijo v Heliosu začela že z Italijo, saj imajo tudi tam svoje podjetje. Helios je bil z vidika infrastrukture dobro pripravljen, zaposleni so se hitro navadili na delo od doma in tako je lahko v času pandemije približno 500 uporabnikov delalo od doma, proizvodnja pa je tekla naprej. Dobro pripravljenost podjetja je potrdil tudi Valter Leban, ki za naprej vidi možnost izboljšav na področju odpravljanja napak, ki povzročajo zastoje v proizvodnji.
»Ključno za ohranjanje poslovne odpornosti so učinkoviti poslovni procesi, krajše prodajne poti, fleksibilnejši ljudje. Če pa želimo, da se v procesih začnejo uporabljati vedno nove tehnologije, moramo IT oddelek z ostalimi povezati s pomočjo »key userjev«« – Tonči Cerar
Vladimir Arshinov iz skupine SIJ pravi, da digitalne iniciative, ki so uspešne z ekonomskega vidika, predstavljajo IT rešitve, ki razpoznajo nevarne situacije v času proizvodnje (ljudje, ki se gibajo na nevarnih območjih, požar, dim v prostorih), ter rešitve, ki pomagajo analizirati, kaj se nahaja v materialih, ki smo jih prejeli od dobaviteljev in zunanjih strank.
Vprašanje, kako lahko proizvodna podjetja izkoristijo trenutne razmere in ekosistem, ki jim je na voljo, da povečajo svojo konkurenčnost, je kompleksno, pa vendar Valter Leban iz podjetja Kolektor meni, da je za začetek pomembno, da delamo tisto, česar še ni in na način, ki je drugačen, kot smo ga poznali do sedaj. Vse, kar šteje danes, je inovativnost. Imeti moraš ljudi, ki so po naravi podjetni, hkrati pa kultivirati pogum. Pandemija je pokazala, da se določeni tabuji lahko prekoračijo in da je treba razmišljati izven cone znanega. Na teh temeljih lahko gradimo naprej, je prepričan Valter Leban.
Ključni poudarki sklopa Proizvodnja:
- Največja priložnost za naprej je sprememba proizvodnega mix-a;
- Tveganje v nabavni verigi lahko ublažimo, da čim več procesov v proizvodnji avtomatiziramo in uporabimo tehnologijo umetne inteligence, ki ima vedno večjo vlogo pri organizaciji proizvodnih procesov;
- V situacijah, kot je bila ta pandemija, je ključnega pomena zelo hiter odziv v spremembi procesov v proizvodnji;
- Pomembno je, da delamo tisto, česar še ni in na način, ki je drugačen, kot smo ga poznali do sedaj. Vse, kar šteje danes, je inovativnost. Imeti moraš ljudi, ki so po naravi podjetniki, hkrati pa kultivirati pogum.
Vsa predavanja vsebinskega sklopa Proizvodnja si lahko ogledate na https://www.ntk.si/urnik/remote/. Na voljo so vsem tistim, ki imajo na ntk.si odprt uporabniški račun.